https://wiki.fvv.um.si/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=AnzemWiki FVV - Uporabnikovi prispevki [sl]2026-05-30T07:32:48ZUporabnikovi prispevkiMediaWiki 1.35.0https://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=96Dispozicija zaključnega dela2020-09-07T08:00:53Z<p>Anzem: /* Predvidene metode */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Kaj je problem? <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na tem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.<br />
<br />
Poglavje začnite neposredno: <i>Cilj zaključnega dela je...</i> V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: <i>"Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..."</i> (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). <b>Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.</b><br />
<br />
V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi <b>hipoteze</b>. Hipoteze in raziskovalna vprašanja oblikujte in predstavite skladno z navodili objavljenimi na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite <b>raziskovalna podvprašanja</b> (le izjemoma več kot tri).<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
===Prvi odstavek: predpostavke===<br />
<b>Najprej: predpostavke niso hipoteze.</b> O hipotezah pišemo [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze tukaj] medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo <b>na raziskovalni proces</b>. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.<br />
<br />
===Drugi odstavek: omejitve===<br />
<br />
V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. <b>Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov</b>. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.<br />
|}<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=95Dispozicija zaključnega dela2020-09-07T08:00:32Z<p>Anzem: /* Predvidene metode */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Kaj je problem? <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na tem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.<br />
<br />
Poglavje začnite neposredno: <i>Cilj zaključnega dela je...</i> V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: <i>"Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..."</i> (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). <b>Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.</b><br />
<br />
V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi <b>hipoteze</b>. Hipoteze in raziskovalna vprašanja oblikujte in predstavite skladno z navodili objavljenimi na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite <b>raziskovalna podvprašanja</b> (le izjemoma več kot tri).<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
===Prvi odstavek: predpostavke===<br />
<b>Najprej: predpostavke niso hipoteze.</b> O hipotezah pišemo [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze tukaj] medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo <b>na raziskovalni proces</b>. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.<br />
<br />
===Drugi odstavek: omejitve===<br />
<br />
V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. <b>Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov</b>. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.<br />
|}<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
Naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V tem poglavju opišite metode, ki bodo uporabljene najprej v teoretičnem in nato empiričnem delu – konkreten opis metod (še posebej za empirični del). Navadno s teoretičnim delom postavimo podlago za izvedbo empiričnega, utemeljimo problem in poiščemo izhodišča za rešitev.<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=94Dispozicija zaključnega dela2020-09-07T07:58:24Z<p>Anzem: /* Drugi odstavek: omejitve */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Kaj je problem? <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na tem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.<br />
<br />
Poglavje začnite neposredno: <i>Cilj zaključnega dela je...</i> V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: <i>"Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..."</i> (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). <b>Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.</b><br />
<br />
V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi <b>hipoteze</b>. Hipoteze in raziskovalna vprašanja oblikujte in predstavite skladno z navodili objavljenimi na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite <b>raziskovalna podvprašanja</b> (le izjemoma več kot tri).<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
===Prvi odstavek: predpostavke===<br />
<b>Najprej: predpostavke niso hipoteze.</b> O hipotezah pišemo [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze tukaj] medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo <b>na raziskovalni proces</b>. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.<br />
<br />
===Drugi odstavek: omejitve===<br />
<br />
V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. <b>Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov</b>. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.<br />
|}<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=93Dispozicija zaključnega dela2020-09-07T07:57:55Z<p>Anzem: /* Predpostavke in omejitve */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Kaj je problem? <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na tem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.<br />
<br />
Poglavje začnite neposredno: <i>Cilj zaključnega dela je...</i> V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: <i>"Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..."</i> (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). <b>Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.</b><br />
<br />
V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi <b>hipoteze</b>. Hipoteze in raziskovalna vprašanja oblikujte in predstavite skladno z navodili objavljenimi na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite <b>raziskovalna podvprašanja</b> (le izjemoma več kot tri).<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
===Prvi odstavek: predpostavke===<br />
<b>Najprej: predpostavke niso hipoteze.</b> O hipotezah pišemo [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze tukaj] medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo <b>na raziskovalni proces</b>. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.<br />
<br />
===Drugi odstavek: omejitve===<br />
<br />
V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. <b>Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov</b>. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani).<br />
|}<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=92Dispozicija zaključnega dela2020-09-07T07:57:38Z<p>Anzem: </p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Kaj je problem? <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na tem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.<br />
<br />
Poglavje začnite neposredno: <i>Cilj zaključnega dela je...</i> V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: <i>"Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..."</i> (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). <b>Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.</b><br />
<br />
V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi <b>hipoteze</b>. Hipoteze in raziskovalna vprašanja oblikujte in predstavite skladno z navodili objavljenimi na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite <b>raziskovalna podvprašanja</b> (le izjemoma več kot tri).<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
===Prvi odstavek: predpostavke===<br />
<b>Najprej: predpostavke niso hipoteze.</b> O hipotezah pišemo [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze tukaj] medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo <b>na raziskovalni proces</b>. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.<br />
<br />
===Drugi odstavek: omejitve===<br />
<br />
V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. <b>Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov</b>. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.).<br />
|}<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=91Dispozicija zaključnega dela2020-09-07T07:51:27Z<p>Anzem: /* Drugi odstavek */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Kaj je problem? <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na tem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.<br />
<br />
Poglavje začnite neposredno: <i>Cilj zaključnega dela je...</i> V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: <i>"Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..."</i> (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). <b>Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.</b><br />
<br />
V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi <b>hipoteze</b>. Hipoteze in raziskovalna vprašanja oblikujte in predstavite skladno z navodili objavljenimi na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite <b>raziskovalna podvprašanja</b> (le izjemoma več kot tri).<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
===Prvi odstavek: predpostavke===<br />
<b>Najprej: predpostavke niso hipoteze.</b> O hipotezah pišemo [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze tukaj] medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo <b>na raziskovalni proces</b>. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.<br />
<br />
===Drugi odstavek: omejitve===<br />
<br />
V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. <b>Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov</b>. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=90Dispozicija zaključnega dela2020-09-07T07:51:15Z<p>Anzem: /* Prvi odstavek */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Kaj je problem? <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na tem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.<br />
<br />
Poglavje začnite neposredno: <i>Cilj zaključnega dela je...</i> V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: <i>"Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..."</i> (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). <b>Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.</b><br />
<br />
V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi <b>hipoteze</b>. Hipoteze in raziskovalna vprašanja oblikujte in predstavite skladno z navodili objavljenimi na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite <b>raziskovalna podvprašanja</b> (le izjemoma več kot tri).<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
===Prvi odstavek: predpostavke===<br />
<b>Najprej: predpostavke niso hipoteze.</b> O hipotezah pišemo [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze tukaj] medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo <b>na raziskovalni proces</b>. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.<br />
<br />
===Drugi odstavek===<br />
<br />
V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. <b>Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov</b>. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=89Dispozicija zaključnega dela2020-09-07T07:50:56Z<p>Anzem: /* Predpostavke in omejitve */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Kaj je problem? <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na tem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.<br />
<br />
Poglavje začnite neposredno: <i>Cilj zaključnega dela je...</i> V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: <i>"Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..."</i> (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). <b>Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.</b><br />
<br />
V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi <b>hipoteze</b>. Hipoteze in raziskovalna vprašanja oblikujte in predstavite skladno z navodili objavljenimi na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite <b>raziskovalna podvprašanja</b> (le izjemoma več kot tri).<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
===Prvi odstavek===<br />
<b>Najprej: predpostavke niso hipoteze.</b> O hipotezah pišemo [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze tukaj] medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo <b>na raziskovalni proces</b>. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.<br />
<br />
===Drugi odstavek===<br />
<br />
V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. <b>Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov</b>. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=88Dispozicija zaključnega dela2020-09-07T07:48:18Z<p>Anzem: </p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Kaj je problem? <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na tem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.<br />
<br />
Poglavje začnite neposredno: <i>Cilj zaključnega dela je...</i> V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: <i>"Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..."</i> (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). <b>Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.</b><br />
<br />
V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi <b>hipoteze</b>. Hipoteze in raziskovalna vprašanja oblikujte in predstavite skladno z navodili objavljenimi na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite <b>raziskovalna podvprašanja</b> (le izjemoma več kot tri).<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<b>Najprej: predpostavke niso hipoteze.</b> O hipotezah pišemo [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze tukaj] medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo <b>na raziskovalni proces</b>. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.<br />
<br />
V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. <b>Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov</b>. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=87Dispozicija zaključnega dela2020-09-07T07:32:47Z<p>Anzem: /* Predpostavke in omejitve */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Kaj je problem? <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na tem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.<br />
<br />
Poglavje začnite neposredno: <i>Cilj zaključnega dela je...</i> V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: <i>"Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..."</i> (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). <b>Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.</b><br />
<br />
V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi <b>hipoteze</b>. Hipoteze in raziskovalna vprašanja oblikujte in predstavite skladno z navodili objavljenimi na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite <b>raziskovalna podvprašanja</b> (le izjemoma več kot tri).<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<b>Najprej: predpostavke niso hipoteze.</b> O hipotezah pišemo tukaj<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=86Dispozicija zaključnega dela2020-09-07T07:30:52Z<p>Anzem: /* Cilji in teze */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Kaj je problem? <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na tem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.<br />
<br />
Poglavje začnite neposredno: <i>Cilj zaključnega dela je...</i> V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: <i>"Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..."</i> (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). <b>Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.</b><br />
<br />
V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi <b>hipoteze</b>. Hipoteze in raziskovalna vprašanja oblikujte in predstavite skladno z navodili objavljenimi na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite <b>raziskovalna podvprašanja</b> (le izjemoma več kot tri).<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=85Dispozicija zaključnega dela2020-09-07T07:22:20Z<p>Anzem: /* Cilji in teze */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Kaj je problem? <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na tem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
V tem pogavju izpostavite cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. <br />
<br />
Poglavje začnite neposredno: <i>Cilj zaključnega dela je...</i> V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: <i>"Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..."</i> (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). <b>Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.</b><br />
<br />
V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi <b>hipoteze</b>. Hipoteze in raziskovalna vprašanja oblikujte in predstavite skladno z navodili objavljenimi na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite <b>raziskovalna podvprašanja</b> (le izjemoma več kot tri).<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=84Dispozicija zaključnega dela2020-09-07T07:21:32Z<p>Anzem: /* Cilji in teze */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Kaj je problem? <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na tem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
V tem pogavju izpostavite cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. <br />
<br />
Poglavje začnite neposredno: <i>Cilj zaključnega dela je...</i> V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: <i>"Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..."</i> (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). <b>Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.</b><br />
<br />
V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze. Hipoteze in raziskovalna vprašanja oblikujte in predstavite skladno z navodili objavljenimi na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite raziskovalna podvprašanja (le izjemoma več kot tri).<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=83Dispozicija zaključnega dela2020-09-07T07:20:42Z<p>Anzem: /* Cilji in teze */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Kaj je problem? <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na tem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
V tem pogavju izpostavite cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. <br />
<br />
Poglavje začnite neposredno: <i>Cilj zaključnega dela je...</i> V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: <i>"Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..."</i> (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.<br />
<br />
V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze. Hipoteze in raziskovalna vprašanja oblikujte in predstavite skladno z navodili objavljenimi na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite raziskovalna podvprašanja (le izjemoma več kot tri).<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=82Dispozicija zaključnega dela2020-09-07T07:18:48Z<p>Anzem: /* Cilji in teze */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Kaj je problem? <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na tem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
V tem pogavju izpostavite cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. <br />
<br />
Poglavje začnite neposredno: <i>Cilj zaključnega dela je...</i> V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: <i>"Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..."</i> (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.<br />
<br />
V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze. Hipoteze oblikujte in predstavite skladno z navodili objavljenimi na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=81Dispozicija zaključnega dela2020-09-07T07:18:07Z<p>Anzem: </p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Kaj je problem? <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na tem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
V tem pogavju izpostavite cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. <br />
<br />
Poglavje začnite neposredno: <i>Cilj zaključnega dela je...</i> V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer <i>Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ...</i> (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.<br />
<br />
V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze. Hipoteze oblikujte in predstavite skladno z navodili objavljenimi na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=80Dispozicija zaključnega dela2020-02-09T07:26:12Z<p>Anzem: /* Drugi odstavek: Kaj je bilo na tem področju že narejeno? */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Kaj je problem? <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na tem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=79Dispozicija zaključnega dela2020-02-09T07:24:29Z<p>Anzem: /* Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Kaj je problem? <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na tem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni h sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=78Dispozicija zaključnega dela2020-02-09T07:23:50Z<p>Anzem: /* Opis problema */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Najprej se opredelimo do pojma problema. <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na tem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni h sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=77Dispozicija zaključnega dela2020-02-09T07:22:38Z<p>Anzem: /* Naslov */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemelj) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Najprej se opredelimo do pojma problema. <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na tem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni h sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=76Dispozicija zaključnega dela2020-02-09T00:11:48Z<p>Anzem: /* Drugi odstavek: Kaj je bilo na teem področju že narejeno? */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* nakaže naj na <b>pomembne ugotovitve</b><br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemelj) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Najprej se opredelimo do pojma problema. <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na tem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni h sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=75Dispozicija zaključnega dela2020-02-09T00:10:09Z<p>Anzem: /* Raziskovalno vprašanje */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* nakaže naj na <b>pomembne ugotovitve</b><br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemelj) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Najprej se opredelimo do pojma problema. <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na teem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni h sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=74Dispozicija zaključnega dela2020-02-09T00:09:27Z<p>Anzem: /* Raziskovalno vprašanje */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* nakaže naj na <b>pomembne ugotovitve</b><br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemelj) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Najprej se opredelimo do pojma problema. <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na teem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni h sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Več o oblikovanju raziskovalnih vprašanj tem na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipoteze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=73Dispozicija zaključnega dela2020-02-09T00:07:41Z<p>Anzem: /* Opis problema */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* nakaže naj na <b>pomembne ugotovitve</b><br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemelj) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Najprej se opredelimo do pojma problema. <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na teem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni h sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Tretji odstavek: Znanstvena vrzel===<br />
<br />
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (<i>knowledge gap</i>), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.<br />
<br />
<b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
<br />
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno <b>raziskovalno vprašanje</b> (glej grafično shemo na desni).<br />
<br />
Ko oblikujemo raziskovalna vprašanja, je smiselno slediti naslednjim napotkom:<br />
* <b>jasnost: </b>naj bo dovolj opisno, da bralec že z raziskovalnega vprašanja razbere namen raziskave, brez da bi potreboval dodatno pojasnilo;<br />
* <b>osredotočenost: </b>naj bo dovolj ozko, da naslavlja neko znanstveno vrzel in je nanj mogoče odgovoriti z eno raziskavo;<br />
* <b>kompleksnost: </b>nanj ne sme biti preprostega odgovora, kot npr. "ja" ali "ne" ali odgovora, ki je splošno znan; odgovor naj zahteva sintezo in analizo dognanj, raziskav, idej in virov;<br />
* <b>jedrnatost: </b>naj ga sestavlja čim manj besed, pri čemer mora ustrezati zgornjim kriterijem.<br />
<br />
Več o tem na strani [https://wiki.fvv.um.si/index.php/Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze Raziskovalna vprašanja in hipotze].<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Slika:Problem_struktura.png&diff=72Slika:Problem struktura.png2020-02-08T23:56:13Z<p>Anzem: Anzem je naložil(-a) novo različico Slika:Problem struktura.png</p>
<hr />
<div></div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=71Dispozicija zaključnega dela2020-02-08T23:52:06Z<p>Anzem: /* Opis problema */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* nakaže naj na <b>pomembne ugotovitve</b><br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemelj) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Najprej se opredelimo do pojma problema. <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|right|Grafični prikaz strukture Opisa problema]]<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na teem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni h sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=70Dispozicija zaključnega dela2020-02-08T23:49:32Z<p>Anzem: </p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* nakaže naj na <b>pomembne ugotovitve</b><br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
[[Slika:problem_struktura.png|200px|thumb|left|opisno besedilo]]<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemelj) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Najprej se opredelimo do pojma problema. <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na teem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni h sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Slika:Problem_struktura.png&diff=69Slika:Problem struktura.png2020-02-08T23:48:39Z<p>Anzem: </p>
<hr />
<div></div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=68Dispozicija zaključnega dela2020-02-08T23:27:18Z<p>Anzem: /* Opis problema */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* nakaže naj na <b>pomembne ugotovitve</b><br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemelj) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Najprej se opredelimo do pojma problema. <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na teem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni h sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=67Dispozicija zaključnega dela2020-02-08T23:26:16Z<p>Anzem: /* Drugi odstavek: Kaj je bilo na teem področju že narejeno? */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* nakaže naj na <b>pomembne ugotovitve</b><br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemelj) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Najprej se opredelimo do pojma problema. <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na teem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.<br />
<br />
<b>POZOR:</b> nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni h sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=66Dispozicija zaključnega dela2020-02-08T23:19:17Z<p>Anzem: /* Drugi odstavek: Kaj je bilo na teem področju že narejeno? */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* nakaže naj na <b>pomembne ugotovitve</b><br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemelj) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Najprej se opredelimo do pojma problema. <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na teem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem.<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=65Dispozicija zaključnega dela2020-02-08T23:13:11Z<p>Anzem: /* Opis problema */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* nakaže naj na <b>pomembne ugotovitve</b><br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemelj) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Najprej se opredelimo do pojma problema. <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: Kaj je bilo na teem področju že narejeno?===<br />
<br />
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem.<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=64Dispozicija zaključnega dela2020-02-08T23:11:38Z<p>Anzem: /* Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* nakaže naj na <b>pomembne ugotovitve</b><br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemelj) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Najprej se opredelimo do pojma problema. <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=63Dispozicija zaključnega dela2020-02-08T23:10:55Z<p>Anzem: /* Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* nakaže naj na <b>pomembne ugotovitve</b><br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemelj) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Najprej se opredelimo do pojma problema. <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
V istem odstavku zapišemo tudi <b>motivacijo</b> za reševanje tega problema. Motivacija <B>ni</B> vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je <i>razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo</i>. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani). Pišite <b>brez dolgovezenja</b>. Takoj in v prvi povedi bralca seznanite z dejstvi, ki utemeljujejo pomembnost problema. Nikar ne začenjajte odstavkov s preveč generičnimi povedmi, kot primeroma "v dobi informacijsko-komunikacijskih tehnologij" ali "tehnologija omogoča vse bolj razširjeno uporabo družbenih omrežij"... itd.<br />
|}<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=62Dispozicija zaključnega dela2020-02-08T22:58:35Z<p>Anzem: /* Opis problema */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* nakaže naj na <b>pomembne ugotovitve</b><br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemelj) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.<br />
<br />
===Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija===<br />
<br />
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Najprej se opredelimo do pojma problema. <b>Problem</b> je neko odprto vprašanje, znanstvena vrzel, ki še ni bila ustrezno naslovljena. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Primeroma, problem je lahko <i>odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem</i>.<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=61Dispozicija zaključnega dela2020-02-08T22:39:50Z<p>Anzem: /* Naslov */</p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* nakaže naj na <b>pomembne ugotovitve</b><br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=60Dispozicija zaključnega dela2020-02-08T22:38:10Z<p>Anzem: </p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.<br />
<br />
<b>Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.</b><br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* nakaže naj na <b>pomembne ugotovitve</b><br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=59Dispozicija zaključnega dela2020-02-08T22:34:44Z<p>Anzem: </p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* nakaže naj na <b>pomembne ugotovitve</b><br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela&diff=58Dispozicija zaključnega dela2020-02-08T22:29:40Z<p>Anzem: </p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* zastavi si raziskovalno vprašanje<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* postavi hipoteze<br />
* <u><b>pripravi dispozicijo</b></u><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
<br />
==Opis problema==<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
==Predvidena struktura (kazalo)==<br />
<br />
==Predvidena literatura==</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze&diff=57Raziskovalna vprašanja in hipoteze2020-02-08T22:29:05Z<p>Anzem: </p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* predpriprava<br />
* <u><b>zastavi si raziskovalno vprašanje</b></u><br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* <u><b>postavi hipoteze</b></u><br />
* pripravi dispozicijo<br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
Raziskovalna vprašanja in hipoteze so orodje, ki je oblikovano vnaprej in raziskovalcu pomaga oblikovati raziskavo in napisati poročilo (npr. diplomsko, magistrsko zaključno delo).<br />
<br />
==Razlike in podobnosti==<br />
<b>Hipoteze</b> so trditve, ki jih postavimo na podlagi pregleda literature in razmisleka. So "educated guess" raziskovalca, ki so lahko z raziskavo potrjene, zavrnjene, ali pa jih ne moremo niti potrditi, niti zavrniti. Na drugi strani so <b>raziskovalna vprašanja</b>, ki navadno naslavljajo nek problem. So vprašanja, preko katerih se raziskovalec sprašuje po nekem pojavu / problemu.<br />
<br />
==Kako uporabiti?==<br />
Zaključno delo ima navadno <b>eno do največ dve raziskovalni vprašanji</b> in <b>več hipotez</b>, preko katerih raziskovalec skuša odgovoriti na raziskovalno vprašanje. Poglejmo primer:<br />
<br />
Raziskovalno vprašanje:<br />
<br />
* <b>RV1:</b> Kateri dejavniki vplivajo na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih?<br />
<br />
Hipoteze:<br />
<br />
* <b>H1: </b>Preprostost uporabe aplikacije pozitivno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
* <b>H2: </b>Počutje uporabnika pozitivno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
* <b>H3: </b>Skrb za zasebnost negativno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
==Pravila za oblikovanje raziskovalnih vprašanj==<br />
Ko oblikujemo raziskovalna vprašanja, je smiselno slediti naslednjim napotkom:<br />
* <b>jasnost: </b>naj bo dovolj opisno, da bralec že z raziskovalnega vprašanja razbere namen raziskave, brez da bi potreboval dodatno pojasnilo;<br />
* <b>osredotočenost: </b>naj bo dovolj ozko, da naslavlja neko znanstveno vrzel in je nanj mogoče odgovoriti z eno raziskavo;<br />
* <b>kompleksnost: </b>nanj ne sme biti preprostega odgovora, kot npr. "ja" ali "ne" ali odgovora, ki je splošno znan; odgovor naj zahteva sintezo in analizo dognanj, raziskav, idej in virov;<br />
* <b>jedrnatost: </b>naj ga sestavlja čim manj besed, pri čemer mora ustrezati zgornjim kriterijem.<br />
<br />
==Pravila za oblikovanje hipotez==<br />
Pri oblikovanju hipotez se držimo formulističnega pristopa:<br />
<br />
<blockquote><b>Če</b> ___<i>(naredimo to)</i>___, <b>potem</b> ___<i>(se bo zgodilo to)</i>___.</blockquote></b><br />
ali<br />
<blockquote>___<i>(nek pojav/dejstvo/ideja)</i>___ <b>je povezan z/vpliva na/je odvisen od[...]</b>___<i>(nečesa drugega)</i>___.</blockquote></b><br />
Seveda je ta formulističen pristop gibljiv do te mere, da ga je mogoče aplicirati na področje, na katerem raziskujete. Pri oblikovanju hipotez sledite naslednjim navodilom:<br />
* <b>najprej raziskovalno vprašanje: </b>pred oblikovanjem hipotez naj bo raziskovalno vprašanje dobro zastavljeno;<br />
* <b>hipoteza je trditev: </b>hipoteza ni vprašanje, ampak je na znanju utemeljena trditev;<br />
* <b>jasnost: </b> naj bo napisana čim bolj kratko, jedrnato, preprosto in jasno;<br />
* <b>preverljivost: </b>hipoteze morajo biti preverljive z izbrano metodo / metodami raziskovanja;<br />
* <b>pregled teoretičnega ozadja: </b>pred oblikovanjem hipotez je treba opraviti pregled trenutnega stanja raziskav in pristopov k raziskovanju;<br />
* <b>eno-stavne: </b>hipoteza mora biti eno-stavna, takšna, da jo je mogoče potrditi;<br />
* <b>ena raziskava: </b>hipotezo mora biti mogoče potrditi z eno samo raziskavo.<br />
<br />
==Kako zapisati v dispoziciji ali zaključnem delu?==<br />
Hipoteze niso zgolj trditve, so <i><u>na znanju utemeljene trditve</u></i>. Zato jih nikoli <b>ne pišemo brez predhodne argumentacije</b>. Hipoteze zato pišemo po spodnjem vzoru:<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|Četudi skrb za zasebnost lahko med posamezniki močno variira (Buchanan, Paine, Joinson, & Reips, 2006), lahko predstavlja potencialno pomemben dejavnik za sprejemanje novih in potencialno invazivnih tehnologij v represivne organe, ki lahko vplivajo na posameznikovo zasebnost. Omenjeno je predvidoma vezano tudi na skrb zaradi nadzorovanja države (Nam, 2018). Zaskrbljenost zaradi nadzora države ima lahko pomemben vpliv tudi na pozitiven odnos do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke. Na podlagi tega izpeljemo naslednjo hipotezo:<br />
<br />
* <b>H1: </b>Zaskrbljenost zaradi nadzorovanja s strani države negativno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
<br />
|}<br />
ali kot sklop hipotez:<br />
{| class="wikitable"<br />
|Prvi sklop vključuje zaznano postopkovno pravičnost, zaznano kakovost dela slovenskih policistov, zaskrbljenost oz. strah pred kriminaliteto, zaskrbljenost zaradi nadzora države in zaupanje v policijo. Izhajajoč iz okvira postopkovne pravičnosti (angl. procedural fairness framework) (Emami, 2015) in na procesih temelječega modela legitimnosti (angl. process-based model of legitimacy) (Tyler, 2006) ugotavljamo pomembnost razumevanje postopkovne pravičnosti in zaznane kakovosti policijskega dela. Oba omenjena dejavnika predvidoma tvorita splošno zaznavo o policiji in zaupanje vanjo. Raziskave poleg omenjenih dejavnikov v istem sklopu pogosto navajajo tudi zaskrbljenost zaradi kriminalitete oz. strah pred kriminaliteto (Brown & Benedict, 2002; Hinds & Murphy, 2007). Predpostavljamo, da bi višja zaznana postopkovna pravičnost in kakovost dela policistov pozitivno vplivala na splošen odnos do uvedbe nosljivih kamer, saj bi posamezniki bolj zaupali v korektnost uporabe tehnologij v policiji. Prav tako predpostavljamo da na splošen odnos do nosljivih kamer vpliva strah pred kriminaliteto, kar temelji na prepričanju, da bi večji nadzor v družbi znižal stopnjo kriminalitete (Crow et al., 2017). Na podlagi tega izpeljemo naslednje hipoteze:<br />
<br />
* <b>H1a:</b> Zaznana postopkovna pravičnost pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
* <b>H1b:</b> Zaznana kakovost dela slovenskih policistov pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
* <b>H1c:</b> Zaskrbljenost zaradi kriminalitete pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
<br />
|}<br />
<br />
==Zaključek==<br />
No, zdaj znate. Pred pošiljanjem dispozicij ali zaključnih del, preverite ustreznost oblikovanih in argumentiranih raziskovalnih vprašanj in hipotez.</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze&diff=56Raziskovalna vprašanja in hipoteze2020-02-06T10:06:53Z<p>Anzem: </p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* <u><b>zastavi si raziskovalno vprašanje</b></u><br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* <u><b>postavi hipoteze</b></u><br />
* pripravi dispozicijo<br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
Raziskovalna vprašanja in hipoteze so orodje, ki je oblikovano vnaprej in raziskovalcu pomaga oblikovati raziskavo in napisati poročilo (npr. diplomsko, magistrsko zaključno delo).<br />
<br />
==Razlike in podobnosti==<br />
<b>Hipoteze</b> so trditve, ki jih postavimo na podlagi pregleda literature in razmisleka. So "educated guess" raziskovalca, ki so lahko z raziskavo potrjene, zavrnjene, ali pa jih ne moremo niti potrditi, niti zavrniti. Na drugi strani so <b>raziskovalna vprašanja</b>, ki navadno naslavljajo nek problem. So vprašanja, preko katerih se raziskovalec sprašuje po nekem pojavu / problemu.<br />
<br />
==Kako uporabiti?==<br />
Zaključno delo ima navadno <b>eno do največ dve raziskovalni vprašanji</b> in <b>več hipotez</b>, preko katerih raziskovalec skuša odgovoriti na raziskovalno vprašanje. Poglejmo primer:<br />
<br />
Raziskovalno vprašanje:<br />
<br />
* <b>RV1:</b> Kateri dejavniki vplivajo na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih?<br />
<br />
Hipoteze:<br />
<br />
* <b>H1: </b>Preprostost uporabe aplikacije pozitivno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
* <b>H2: </b>Počutje uporabnika pozitivno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
* <b>H3: </b>Skrb za zasebnost negativno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
==Pravila za oblikovanje raziskovalnih vprašanj==<br />
Ko oblikujemo raziskovalna vprašanja, je smiselno slediti naslednjim napotkom:<br />
* <b>jasnost: </b>naj bo dovolj opisno, da bralec že z raziskovalnega vprašanja razbere namen raziskave, brez da bi potreboval dodatno pojasnilo;<br />
* <b>osredotočenost: </b>naj bo dovolj ozko, da naslavlja neko znanstveno vrzel in je nanj mogoče odgovoriti z eno raziskavo;<br />
* <b>kompleksnost: </b>nanj ne sme biti preprostega odgovora, kot npr. "ja" ali "ne" ali odgovora, ki je splošno znan; odgovor naj zahteva sintezo in analizo dognanj, raziskav, idej in virov;<br />
* <b>jedrnatost: </b>naj ga sestavlja čim manj besed, pri čemer mora ustrezati zgornjim kriterijem.<br />
<br />
==Pravila za oblikovanje hipotez==<br />
Pri oblikovanju hipotez se držimo formulističnega pristopa:<br />
<br />
<blockquote><b>Če</b> ___<i>(naredimo to)</i>___, <b>potem</b> ___<i>(se bo zgodilo to)</i>___.</blockquote></b><br />
ali<br />
<blockquote>___<i>(nek pojav/dejstvo/ideja)</i>___ <b>je povezan z/vpliva na/je odvisen od[...]</b>___<i>(nečesa drugega)</i>___.</blockquote></b><br />
Seveda je ta formulističen pristop gibljiv do te mere, da ga je mogoče aplicirati na področje, na katerem raziskujete. Pri oblikovanju hipotez sledite naslednjim navodilom:<br />
* <b>najprej raziskovalno vprašanje: </b>pred oblikovanjem hipotez naj bo raziskovalno vprašanje dobro zastavljeno;<br />
* <b>hipoteza je trditev: </b>hipoteza ni vprašanje, ampak je na znanju utemeljena trditev;<br />
* <b>jasnost: </b> naj bo napisana čim bolj kratko, jedrnato, preprosto in jasno;<br />
* <b>preverljivost: </b>hipoteze morajo biti preverljive z izbrano metodo / metodami raziskovanja;<br />
* <b>pregled teoretičnega ozadja: </b>pred oblikovanjem hipotez je treba opraviti pregled trenutnega stanja raziskav in pristopov k raziskovanju;<br />
* <b>eno-stavne: </b>hipoteza mora biti eno-stavna, takšna, da jo je mogoče potrditi;<br />
* <b>ena raziskava: </b>hipotezo mora biti mogoče potrditi z eno samo raziskavo.<br />
<br />
==Kako zapisati v dispoziciji ali zaključnem delu?==<br />
Hipoteze niso zgolj trditve, so <i><u>na znanju utemeljene trditve</u></i>. Zato jih nikoli <b>ne pišemo brez predhodne argumentacije</b>. Hipoteze zato pišemo po spodnjem vzoru:<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|Četudi skrb za zasebnost lahko med posamezniki močno variira (Buchanan, Paine, Joinson, & Reips, 2006), lahko predstavlja potencialno pomemben dejavnik za sprejemanje novih in potencialno invazivnih tehnologij v represivne organe, ki lahko vplivajo na posameznikovo zasebnost. Omenjeno je predvidoma vezano tudi na skrb zaradi nadzorovanja države (Nam, 2018). Zaskrbljenost zaradi nadzora države ima lahko pomemben vpliv tudi na pozitiven odnos do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke. Na podlagi tega izpeljemo naslednjo hipotezo:<br />
<br />
* <b>H1: </b>Zaskrbljenost zaradi nadzorovanja s strani države negativno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
<br />
|}<br />
ali kot sklop hipotez:<br />
{| class="wikitable"<br />
|Prvi sklop vključuje zaznano postopkovno pravičnost, zaznano kakovost dela slovenskih policistov, zaskrbljenost oz. strah pred kriminaliteto, zaskrbljenost zaradi nadzora države in zaupanje v policijo. Izhajajoč iz okvira postopkovne pravičnosti (angl. procedural fairness framework) (Emami, 2015) in na procesih temelječega modela legitimnosti (angl. process-based model of legitimacy) (Tyler, 2006) ugotavljamo pomembnost razumevanje postopkovne pravičnosti in zaznane kakovosti policijskega dela. Oba omenjena dejavnika predvidoma tvorita splošno zaznavo o policiji in zaupanje vanjo. Raziskave poleg omenjenih dejavnikov v istem sklopu pogosto navajajo tudi zaskrbljenost zaradi kriminalitete oz. strah pred kriminaliteto (Brown & Benedict, 2002; Hinds & Murphy, 2007). Predpostavljamo, da bi višja zaznana postopkovna pravičnost in kakovost dela policistov pozitivno vplivala na splošen odnos do uvedbe nosljivih kamer, saj bi posamezniki bolj zaupali v korektnost uporabe tehnologij v policiji. Prav tako predpostavljamo da na splošen odnos do nosljivih kamer vpliva strah pred kriminaliteto, kar temelji na prepričanju, da bi večji nadzor v družbi znižal stopnjo kriminalitete (Crow et al., 2017). Na podlagi tega izpeljemo naslednje hipoteze:<br />
<br />
* <b>H1a:</b> Zaznana postopkovna pravičnost pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
* <b>H1b:</b> Zaznana kakovost dela slovenskih policistov pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
* <b>H1c:</b> Zaskrbljenost zaradi kriminalitete pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
<br />
|}<br />
<br />
==Zaključek==<br />
No, zdaj znate. Pred pošiljanjem dispozicij ali zaključnih del, preverite ustreznost oblikovanih in argumentiranih raziskovalnih vprašanj in hipotez.</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze&diff=55Raziskovalna vprašanja in hipoteze2020-02-06T10:05:59Z<p>Anzem: </p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* <u><b>zastavi si raziskovalno vprašanje</b></u><br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* <u><b>postavi hipoteze</b></u><br />
* pripravi dispozicijo<br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
Raziskovalna vprašanja in hipoteze so orodje, ki je oblikovano vnaprej in raziskovalcu pomaga oblikovati raziskavo in napisati poročilo (npr. diplomsko, magistrsko zaključno delo).<br />
<br />
==Razlike in podobnosti==<br />
<b>Hipoteze</b> so trditve, ki jih postavimo na podlagi pregleda literature in razmisleka. So "educated guess" raziskovalca, ki so lahko z raziskavo potrjene, zavrnjene, ali pa jih ne moremo niti potrditi, niti zavrniti. Na drugi strani so <b>raziskovalna vprašanja</b>, ki navadno naslavljajo nek problem. So vprašanja, preko katerih se raziskovalec sprašuje po nekem pojavu / problemu.<br />
<br />
==Kako uporabiti?==<br />
Zaključno delo ima navadno <b>eno do največ dve raziskovalni vprašanji</b> in <b>več hipotez</b>, preko katerih raziskovalec skuša odgovoriti na raziskovalno vprašanje. Poglejmo primer:<br />
<br />
Raziskovalno vprašanje:<br />
<br />
* <b>RV1:</b> Kateri dejavniki vplivajo na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih?<br />
<br />
Hipoteze:<br />
<br />
* <b>H1: </b>Preprostost uporabe aplikacije pozitivno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
* <b>H2: </b>Počutje uporabnika pozitivno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
* <b>H3: </b>Skrb za zasebnost negativno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
==Pravila za oblikovanje raziskovalnih vprašanj==<br />
Ko oblikujemo raziskovalna vprašanja, je smiselno slediti naslednjim napotkom:<br />
* <b>jasnost: </b>naj bo dovolj opisno, da bralec že z raziskovalnega vprašanja razbere namen raziskave, brez da bi potreboval dodatno pojasnilo;<br />
* <b>osredotočenost: </b>naj bo dovolj ozko, da naslavlja neko znanstveno vrzel in je nanj mogoče odgovoriti z eno raziskavo;<br />
* <b>kompleksnost: </b>nanj ne sme biti preprostega odgovora, kot npr. "ja" ali "ne" ali odgovora, ki je splošno znan; odgovor naj zahteva sintezo in analizo dognanj, raziskav, idej in virov;<br />
* <b>jedrnatost: </b>naj ga sestavlja čim manj besed, pri čemer mora ustrezati zgornjim kriterijem.<br />
<br />
==Pravila za oblikovanje hipotez==<br />
Pri oblikovanju hipotez se držimo formulističnega pristopa:<br />
<br />
<blockquote><b>Če</b> ___<i>(naredimo to)</i>___, <b>potem</b> ___<i>(se bo zgodilo to)</i>___.</blockquote></b><br />
ali<br />
<blockquote>___<i>(nek pojav/dejstvo/ideja)</i>___ <b>je povezan z/vpliva na/je odvisen od[...]</b>___<i>(nečesa drugega)</i>___.</blockquote></b><br />
Seveda je ta formulističen pristop gibljiv do te mere, da ga je mogoče aplicirati na področje, na katerem raziskujete. Pri oblikovanju hipotez sledite naslednjim navodilom:<br />
* <b>najprej raziskovalno vprašanje: </b>pred oblikovanjem hipotez naj bo raziskovalno vprašanje dobro zastavljeno;<br />
* <b>hipoteza je trditev: </b>hipoteza ni vprašanje, ampak je na znanju utemeljena trditev;<br />
* <b>jasnost: </b> naj bo napisana čim bolj kratko, jedrnato, preprosto in jasno;<br />
* <b>preverljivost: </b>hipoteze morajo biti preverljive z izbrano metodo / metodami raziskovanja;<br />
* <b>pregled teoretičnega ozadja: </b>pred oblikovanjem hipotez je treba opraviti pregled trenutnega stanja raziskav in pristopov k raziskovanju;<br />
* <b>eno-stavne: </b>hipoteza mora biti eno-stavna, takšna, da jo je mogoče potrditi;<br />
* <b>ena raziskava: </b>hipotezo mora biti mogoče potrditi z eno samo raziskavo.<br />
<br />
==Kako zapisati v dispoziciji ali zaključnem delu?==<br />
Hipoteze niso zgolj trditve, so <i><u>na znanju utemeljene trditve</u></i>. Zato jih nikoli <b>ne pišemo brez predhodne argumentacije</b>. Hipoteze zato pišemo po spodnjem vzoru:<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|Četudi skrb za zasebnost lahko med posamezniki močno variira (Buchanan, Paine, Joinson, & Reips, 2006), lahko predstavlja potencialno pomemben dejavnik za sprejemanje novih in potencialno invazivnih tehnologij v represivne organe, ki lahko vplivajo na posameznikovo zasebnost. Omenjeno je predvidoma vezano tudi na skrb zaradi nadzorovanja države (Nam, 2018). Zaskrbljenost zaradi nadzora države ima lahko pomemben vpliv tudi na pozitiven odnos do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke. Na podlagi tega izpeljemo naslednjo hipotezo:<br />
<br />
* <b>H1: </b>Zaskrbljenost zaradi nadzorovanja s strani države negativno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
<br />
|}<br />
ali kot sklop hipotez:<br />
{| class="wikitable"<br />
|Prvi sklop vključuje zaznano postopkovno pravičnost, zaznano kakovost dela slovenskih policistov, zaskrbljenost oz. strah pred kriminaliteto, zaskrbljenost zaradi nadzora države in zaupanje v policijo. Izhajajoč iz okvira postopkovne pravičnosti (angl. procedural fairness framework) (Emami, 2015) in na procesih temelječega modela legitimnosti (angl. process-based model of legitimacy) (Tyler, 2006) ugotavljamo pomembnost razumevanje postopkovne pravičnosti in zaznane kakovosti policijskega dela. Oba omenjena dejavnika predvidoma tvorita splošno zaznavo o policiji in zaupanje vanjo. Raziskave poleg omenjenih dejavnikov v istem sklopu pogosto navajajo tudi zaskrbljenost zaradi kriminalitete oz. strah pred kriminaliteto (Brown & Benedict, 2002; Hinds & Murphy, 2007). Predpostavljamo, da bi višja zaznana postopkovna pravičnost in kakovost dela policistov pozitivno vplivala na splošen odnos do uvedbe nosljivih kamer, saj bi posamezniki bolj zaupali v korektnost uporabe tehnologij v policiji. Prav tako predpostavljamo da na splošen odnos do nosljivih kamer vpliva strah pred kriminaliteto, kar temelji na prepričanju, da bi večji nadzor v družbi znižal stopnjo kriminalitete (Crow et al., 2017). Na podlagi tega izpeljemo naslednje hipoteze:<br />
<br />
* <b>H1a:</b> Zaznana postopkovna pravičnost pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
* <b>H1b:</b> Zaznana kakovost dela slovenskih policistov pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
* <b>H1c:</b> Zaskrbljenost zaradi kriminalitete pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
<br />
|}<br />
<br />
==Zaključek==<br />
No, zdaj znate. Pred pošiljanjem dispozicij ali zaključnih del, preverite ustreznost oblikovanih in argumentiranih raziskovalnih vprašanj in hipotez.</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze&diff=54Raziskovalna vprašanja in hipoteze2020-02-06T10:05:44Z<p>Anzem: </p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* >> <u><b>zastavi si raziskovalno vprašanje</b></u><br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* >> <u><b>postavi hipoteze</b></u><br />
* pripravi dispozicijo<br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
Raziskovalna vprašanja in hipoteze so orodje, ki je oblikovano vnaprej in raziskovalcu pomaga oblikovati raziskavo in napisati poročilo (npr. diplomsko, magistrsko zaključno delo).<br />
<br />
==Razlike in podobnosti==<br />
<b>Hipoteze</b> so trditve, ki jih postavimo na podlagi pregleda literature in razmisleka. So "educated guess" raziskovalca, ki so lahko z raziskavo potrjene, zavrnjene, ali pa jih ne moremo niti potrditi, niti zavrniti. Na drugi strani so <b>raziskovalna vprašanja</b>, ki navadno naslavljajo nek problem. So vprašanja, preko katerih se raziskovalec sprašuje po nekem pojavu / problemu.<br />
<br />
==Kako uporabiti?==<br />
Zaključno delo ima navadno <b>eno do največ dve raziskovalni vprašanji</b> in <b>več hipotez</b>, preko katerih raziskovalec skuša odgovoriti na raziskovalno vprašanje. Poglejmo primer:<br />
<br />
Raziskovalno vprašanje:<br />
<br />
* <b>RV1:</b> Kateri dejavniki vplivajo na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih?<br />
<br />
Hipoteze:<br />
<br />
* <b>H1: </b>Preprostost uporabe aplikacije pozitivno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
* <b>H2: </b>Počutje uporabnika pozitivno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
* <b>H3: </b>Skrb za zasebnost negativno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
==Pravila za oblikovanje raziskovalnih vprašanj==<br />
Ko oblikujemo raziskovalna vprašanja, je smiselno slediti naslednjim napotkom:<br />
* <b>jasnost: </b>naj bo dovolj opisno, da bralec že z raziskovalnega vprašanja razbere namen raziskave, brez da bi potreboval dodatno pojasnilo;<br />
* <b>osredotočenost: </b>naj bo dovolj ozko, da naslavlja neko znanstveno vrzel in je nanj mogoče odgovoriti z eno raziskavo;<br />
* <b>kompleksnost: </b>nanj ne sme biti preprostega odgovora, kot npr. "ja" ali "ne" ali odgovora, ki je splošno znan; odgovor naj zahteva sintezo in analizo dognanj, raziskav, idej in virov;<br />
* <b>jedrnatost: </b>naj ga sestavlja čim manj besed, pri čemer mora ustrezati zgornjim kriterijem.<br />
<br />
==Pravila za oblikovanje hipotez==<br />
Pri oblikovanju hipotez se držimo formulističnega pristopa:<br />
<br />
<blockquote><b>Če</b> ___<i>(naredimo to)</i>___, <b>potem</b> ___<i>(se bo zgodilo to)</i>___.</blockquote></b><br />
ali<br />
<blockquote>___<i>(nek pojav/dejstvo/ideja)</i>___ <b>je povezan z/vpliva na/je odvisen od[...]</b>___<i>(nečesa drugega)</i>___.</blockquote></b><br />
Seveda je ta formulističen pristop gibljiv do te mere, da ga je mogoče aplicirati na področje, na katerem raziskujete. Pri oblikovanju hipotez sledite naslednjim navodilom:<br />
* <b>najprej raziskovalno vprašanje: </b>pred oblikovanjem hipotez naj bo raziskovalno vprašanje dobro zastavljeno;<br />
* <b>hipoteza je trditev: </b>hipoteza ni vprašanje, ampak je na znanju utemeljena trditev;<br />
* <b>jasnost: </b> naj bo napisana čim bolj kratko, jedrnato, preprosto in jasno;<br />
* <b>preverljivost: </b>hipoteze morajo biti preverljive z izbrano metodo / metodami raziskovanja;<br />
* <b>pregled teoretičnega ozadja: </b>pred oblikovanjem hipotez je treba opraviti pregled trenutnega stanja raziskav in pristopov k raziskovanju;<br />
* <b>eno-stavne: </b>hipoteza mora biti eno-stavna, takšna, da jo je mogoče potrditi;<br />
* <b>ena raziskava: </b>hipotezo mora biti mogoče potrditi z eno samo raziskavo.<br />
<br />
==Kako zapisati v dispoziciji ali zaključnem delu?==<br />
Hipoteze niso zgolj trditve, so <i><u>na znanju utemeljene trditve</u></i>. Zato jih nikoli <b>ne pišemo brez predhodne argumentacije</b>. Hipoteze zato pišemo po spodnjem vzoru:<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|Četudi skrb za zasebnost lahko med posamezniki močno variira (Buchanan, Paine, Joinson, & Reips, 2006), lahko predstavlja potencialno pomemben dejavnik za sprejemanje novih in potencialno invazivnih tehnologij v represivne organe, ki lahko vplivajo na posameznikovo zasebnost. Omenjeno je predvidoma vezano tudi na skrb zaradi nadzorovanja države (Nam, 2018). Zaskrbljenost zaradi nadzora države ima lahko pomemben vpliv tudi na pozitiven odnos do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke. Na podlagi tega izpeljemo naslednjo hipotezo:<br />
<br />
* <b>H1: </b>Zaskrbljenost zaradi nadzorovanja s strani države negativno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
<br />
|}<br />
ali kot sklop hipotez:<br />
{| class="wikitable"<br />
|Prvi sklop vključuje zaznano postopkovno pravičnost, zaznano kakovost dela slovenskih policistov, zaskrbljenost oz. strah pred kriminaliteto, zaskrbljenost zaradi nadzora države in zaupanje v policijo. Izhajajoč iz okvira postopkovne pravičnosti (angl. procedural fairness framework) (Emami, 2015) in na procesih temelječega modela legitimnosti (angl. process-based model of legitimacy) (Tyler, 2006) ugotavljamo pomembnost razumevanje postopkovne pravičnosti in zaznane kakovosti policijskega dela. Oba omenjena dejavnika predvidoma tvorita splošno zaznavo o policiji in zaupanje vanjo. Raziskave poleg omenjenih dejavnikov v istem sklopu pogosto navajajo tudi zaskrbljenost zaradi kriminalitete oz. strah pred kriminaliteto (Brown & Benedict, 2002; Hinds & Murphy, 2007). Predpostavljamo, da bi višja zaznana postopkovna pravičnost in kakovost dela policistov pozitivno vplivala na splošen odnos do uvedbe nosljivih kamer, saj bi posamezniki bolj zaupali v korektnost uporabe tehnologij v policiji. Prav tako predpostavljamo da na splošen odnos do nosljivih kamer vpliva strah pred kriminaliteto, kar temelji na prepričanju, da bi večji nadzor v družbi znižal stopnjo kriminalitete (Crow et al., 2017). Na podlagi tega izpeljemo naslednje hipoteze:<br />
<br />
* <b>H1a:</b> Zaznana postopkovna pravičnost pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
* <b>H1b:</b> Zaznana kakovost dela slovenskih policistov pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
* <b>H1c:</b> Zaskrbljenost zaradi kriminalitete pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
<br />
|}<br />
<br />
==Zaključek==<br />
No, zdaj znate. Pred pošiljanjem dispozicij ali zaključnih del, preverite ustreznost oblikovanih in argumentiranih raziskovalnih vprašanj in hipotez.</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze&diff=53Raziskovalna vprašanja in hipoteze2020-02-06T10:05:15Z<p>Anzem: </p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* >> <b>zastavi si raziskovalno vprašanje</b><br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* >> <b>postavi hipoteze</b><br />
* pripravi dispozicijo<br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
Raziskovalna vprašanja in hipoteze so orodje, ki je oblikovano vnaprej in raziskovalcu pomaga oblikovati raziskavo in napisati poročilo (npr. diplomsko, magistrsko zaključno delo).<br />
<br />
==Razlike in podobnosti==<br />
<b>Hipoteze</b> so trditve, ki jih postavimo na podlagi pregleda literature in razmisleka. So "educated guess" raziskovalca, ki so lahko z raziskavo potrjene, zavrnjene, ali pa jih ne moremo niti potrditi, niti zavrniti. Na drugi strani so <b>raziskovalna vprašanja</b>, ki navadno naslavljajo nek problem. So vprašanja, preko katerih se raziskovalec sprašuje po nekem pojavu / problemu.<br />
<br />
==Kako uporabiti?==<br />
Zaključno delo ima navadno <b>eno do največ dve raziskovalni vprašanji</b> in <b>več hipotez</b>, preko katerih raziskovalec skuša odgovoriti na raziskovalno vprašanje. Poglejmo primer:<br />
<br />
Raziskovalno vprašanje:<br />
<br />
* <b>RV1:</b> Kateri dejavniki vplivajo na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih?<br />
<br />
Hipoteze:<br />
<br />
* <b>H1: </b>Preprostost uporabe aplikacije pozitivno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
* <b>H2: </b>Počutje uporabnika pozitivno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
* <b>H3: </b>Skrb za zasebnost negativno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
==Pravila za oblikovanje raziskovalnih vprašanj==<br />
Ko oblikujemo raziskovalna vprašanja, je smiselno slediti naslednjim napotkom:<br />
* <b>jasnost: </b>naj bo dovolj opisno, da bralec že z raziskovalnega vprašanja razbere namen raziskave, brez da bi potreboval dodatno pojasnilo;<br />
* <b>osredotočenost: </b>naj bo dovolj ozko, da naslavlja neko znanstveno vrzel in je nanj mogoče odgovoriti z eno raziskavo;<br />
* <b>kompleksnost: </b>nanj ne sme biti preprostega odgovora, kot npr. "ja" ali "ne" ali odgovora, ki je splošno znan; odgovor naj zahteva sintezo in analizo dognanj, raziskav, idej in virov;<br />
* <b>jedrnatost: </b>naj ga sestavlja čim manj besed, pri čemer mora ustrezati zgornjim kriterijem.<br />
<br />
==Pravila za oblikovanje hipotez==<br />
Pri oblikovanju hipotez se držimo formulističnega pristopa:<br />
<br />
<blockquote><b>Če</b> ___<i>(naredimo to)</i>___, <b>potem</b> ___<i>(se bo zgodilo to)</i>___.</blockquote></b><br />
ali<br />
<blockquote>___<i>(nek pojav/dejstvo/ideja)</i>___ <b>je povezan z/vpliva na/je odvisen od[...]</b>___<i>(nečesa drugega)</i>___.</blockquote></b><br />
Seveda je ta formulističen pristop gibljiv do te mere, da ga je mogoče aplicirati na področje, na katerem raziskujete. Pri oblikovanju hipotez sledite naslednjim navodilom:<br />
* <b>najprej raziskovalno vprašanje: </b>pred oblikovanjem hipotez naj bo raziskovalno vprašanje dobro zastavljeno;<br />
* <b>hipoteza je trditev: </b>hipoteza ni vprašanje, ampak je na znanju utemeljena trditev;<br />
* <b>jasnost: </b> naj bo napisana čim bolj kratko, jedrnato, preprosto in jasno;<br />
* <b>preverljivost: </b>hipoteze morajo biti preverljive z izbrano metodo / metodami raziskovanja;<br />
* <b>pregled teoretičnega ozadja: </b>pred oblikovanjem hipotez je treba opraviti pregled trenutnega stanja raziskav in pristopov k raziskovanju;<br />
* <b>eno-stavne: </b>hipoteza mora biti eno-stavna, takšna, da jo je mogoče potrditi;<br />
* <b>ena raziskava: </b>hipotezo mora biti mogoče potrditi z eno samo raziskavo.<br />
<br />
==Kako zapisati v dispoziciji ali zaključnem delu?==<br />
Hipoteze niso zgolj trditve, so <i><u>na znanju utemeljene trditve</u></i>. Zato jih nikoli <b>ne pišemo brez predhodne argumentacije</b>. Hipoteze zato pišemo po spodnjem vzoru:<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|Četudi skrb za zasebnost lahko med posamezniki močno variira (Buchanan, Paine, Joinson, & Reips, 2006), lahko predstavlja potencialno pomemben dejavnik za sprejemanje novih in potencialno invazivnih tehnologij v represivne organe, ki lahko vplivajo na posameznikovo zasebnost. Omenjeno je predvidoma vezano tudi na skrb zaradi nadzorovanja države (Nam, 2018). Zaskrbljenost zaradi nadzora države ima lahko pomemben vpliv tudi na pozitiven odnos do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke. Na podlagi tega izpeljemo naslednjo hipotezo:<br />
<br />
* <b>H1: </b>Zaskrbljenost zaradi nadzorovanja s strani države negativno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
<br />
|}<br />
ali kot sklop hipotez:<br />
{| class="wikitable"<br />
|Prvi sklop vključuje zaznano postopkovno pravičnost, zaznano kakovost dela slovenskih policistov, zaskrbljenost oz. strah pred kriminaliteto, zaskrbljenost zaradi nadzora države in zaupanje v policijo. Izhajajoč iz okvira postopkovne pravičnosti (angl. procedural fairness framework) (Emami, 2015) in na procesih temelječega modela legitimnosti (angl. process-based model of legitimacy) (Tyler, 2006) ugotavljamo pomembnost razumevanje postopkovne pravičnosti in zaznane kakovosti policijskega dela. Oba omenjena dejavnika predvidoma tvorita splošno zaznavo o policiji in zaupanje vanjo. Raziskave poleg omenjenih dejavnikov v istem sklopu pogosto navajajo tudi zaskrbljenost zaradi kriminalitete oz. strah pred kriminaliteto (Brown & Benedict, 2002; Hinds & Murphy, 2007). Predpostavljamo, da bi višja zaznana postopkovna pravičnost in kakovost dela policistov pozitivno vplivala na splošen odnos do uvedbe nosljivih kamer, saj bi posamezniki bolj zaupali v korektnost uporabe tehnologij v policiji. Prav tako predpostavljamo da na splošen odnos do nosljivih kamer vpliva strah pred kriminaliteto, kar temelji na prepričanju, da bi večji nadzor v družbi znižal stopnjo kriminalitete (Crow et al., 2017). Na podlagi tega izpeljemo naslednje hipoteze:<br />
<br />
* <b>H1a:</b> Zaznana postopkovna pravičnost pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
* <b>H1b:</b> Zaznana kakovost dela slovenskih policistov pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
* <b>H1c:</b> Zaskrbljenost zaradi kriminalitete pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
<br />
|}<br />
<br />
==Zaključek==<br />
No, zdaj znate. Pred pošiljanjem dispozicij ali zaključnih del, preverite ustreznost oblikovanih in argumentiranih raziskovalnih vprašanj in hipotez.</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze&diff=52Raziskovalna vprašanja in hipoteze2020-02-06T10:04:29Z<p>Anzem: </p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* <b>zastavi si raziskovalno vprašanje</b><br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* <b>postavi hipoteze</b><br />
* pripravi dispozicijo<br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* pripravi zaključno delo (raziskovalno poročilo)<br />
|}<br />
Raziskovalna vprašanja in hipoteze so orodje, ki je oblikovano vnaprej in raziskovalcu pomaga oblikovati raziskavo in napisati poročilo (npr. diplomsko, magistrsko zaključno delo).<br />
<br />
==Razlike in podobnosti==<br />
<b>Hipoteze</b> so trditve, ki jih postavimo na podlagi pregleda literature in razmisleka. So "educated guess" raziskovalca, ki so lahko z raziskavo potrjene, zavrnjene, ali pa jih ne moremo niti potrditi, niti zavrniti. Na drugi strani so <b>raziskovalna vprašanja</b>, ki navadno naslavljajo nek problem. So vprašanja, preko katerih se raziskovalec sprašuje po nekem pojavu / problemu.<br />
<br />
==Kako uporabiti?==<br />
Zaključno delo ima navadno <b>eno do največ dve raziskovalni vprašanji</b> in <b>več hipotez</b>, preko katerih raziskovalec skuša odgovoriti na raziskovalno vprašanje. Poglejmo primer:<br />
<br />
Raziskovalno vprašanje:<br />
<br />
* <b>RV1:</b> Kateri dejavniki vplivajo na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih?<br />
<br />
Hipoteze:<br />
<br />
* <b>H1: </b>Preprostost uporabe aplikacije pozitivno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
* <b>H2: </b>Počutje uporabnika pozitivno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
* <b>H3: </b>Skrb za zasebnost negativno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
==Pravila za oblikovanje raziskovalnih vprašanj==<br />
Ko oblikujemo raziskovalna vprašanja, je smiselno slediti naslednjim napotkom:<br />
* <b>jasnost: </b>naj bo dovolj opisno, da bralec že z raziskovalnega vprašanja razbere namen raziskave, brez da bi potreboval dodatno pojasnilo;<br />
* <b>osredotočenost: </b>naj bo dovolj ozko, da naslavlja neko znanstveno vrzel in je nanj mogoče odgovoriti z eno raziskavo;<br />
* <b>kompleksnost: </b>nanj ne sme biti preprostega odgovora, kot npr. "ja" ali "ne" ali odgovora, ki je splošno znan; odgovor naj zahteva sintezo in analizo dognanj, raziskav, idej in virov;<br />
* <b>jedrnatost: </b>naj ga sestavlja čim manj besed, pri čemer mora ustrezati zgornjim kriterijem.<br />
<br />
==Pravila za oblikovanje hipotez==<br />
Pri oblikovanju hipotez se držimo formulističnega pristopa:<br />
<br />
<blockquote><b>Če</b> ___<i>(naredimo to)</i>___, <b>potem</b> ___<i>(se bo zgodilo to)</i>___.</blockquote></b><br />
ali<br />
<blockquote>___<i>(nek pojav/dejstvo/ideja)</i>___ <b>je povezan z/vpliva na/je odvisen od[...]</b>___<i>(nečesa drugega)</i>___.</blockquote></b><br />
Seveda je ta formulističen pristop gibljiv do te mere, da ga je mogoče aplicirati na področje, na katerem raziskujete. Pri oblikovanju hipotez sledite naslednjim navodilom:<br />
* <b>najprej raziskovalno vprašanje: </b>pred oblikovanjem hipotez naj bo raziskovalno vprašanje dobro zastavljeno;<br />
* <b>hipoteza je trditev: </b>hipoteza ni vprašanje, ampak je na znanju utemeljena trditev;<br />
* <b>jasnost: </b> naj bo napisana čim bolj kratko, jedrnato, preprosto in jasno;<br />
* <b>preverljivost: </b>hipoteze morajo biti preverljive z izbrano metodo / metodami raziskovanja;<br />
* <b>pregled teoretičnega ozadja: </b>pred oblikovanjem hipotez je treba opraviti pregled trenutnega stanja raziskav in pristopov k raziskovanju;<br />
* <b>eno-stavne: </b>hipoteza mora biti eno-stavna, takšna, da jo je mogoče potrditi;<br />
* <b>ena raziskava: </b>hipotezo mora biti mogoče potrditi z eno samo raziskavo.<br />
<br />
==Kako zapisati v dispoziciji ali zaključnem delu?==<br />
Hipoteze niso zgolj trditve, so <i><u>na znanju utemeljene trditve</u></i>. Zato jih nikoli <b>ne pišemo brez predhodne argumentacije</b>. Hipoteze zato pišemo po spodnjem vzoru:<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|Četudi skrb za zasebnost lahko med posamezniki močno variira (Buchanan, Paine, Joinson, & Reips, 2006), lahko predstavlja potencialno pomemben dejavnik za sprejemanje novih in potencialno invazivnih tehnologij v represivne organe, ki lahko vplivajo na posameznikovo zasebnost. Omenjeno je predvidoma vezano tudi na skrb zaradi nadzorovanja države (Nam, 2018). Zaskrbljenost zaradi nadzora države ima lahko pomemben vpliv tudi na pozitiven odnos do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke. Na podlagi tega izpeljemo naslednjo hipotezo:<br />
<br />
* <b>H1: </b>Zaskrbljenost zaradi nadzorovanja s strani države negativno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
<br />
|}<br />
ali kot sklop hipotez:<br />
{| class="wikitable"<br />
|Prvi sklop vključuje zaznano postopkovno pravičnost, zaznano kakovost dela slovenskih policistov, zaskrbljenost oz. strah pred kriminaliteto, zaskrbljenost zaradi nadzora države in zaupanje v policijo. Izhajajoč iz okvira postopkovne pravičnosti (angl. procedural fairness framework) (Emami, 2015) in na procesih temelječega modela legitimnosti (angl. process-based model of legitimacy) (Tyler, 2006) ugotavljamo pomembnost razumevanje postopkovne pravičnosti in zaznane kakovosti policijskega dela. Oba omenjena dejavnika predvidoma tvorita splošno zaznavo o policiji in zaupanje vanjo. Raziskave poleg omenjenih dejavnikov v istem sklopu pogosto navajajo tudi zaskrbljenost zaradi kriminalitete oz. strah pred kriminaliteto (Brown & Benedict, 2002; Hinds & Murphy, 2007). Predpostavljamo, da bi višja zaznana postopkovna pravičnost in kakovost dela policistov pozitivno vplivala na splošen odnos do uvedbe nosljivih kamer, saj bi posamezniki bolj zaupali v korektnost uporabe tehnologij v policiji. Prav tako predpostavljamo da na splošen odnos do nosljivih kamer vpliva strah pred kriminaliteto, kar temelji na prepričanju, da bi večji nadzor v družbi znižal stopnjo kriminalitete (Crow et al., 2017). Na podlagi tega izpeljemo naslednje hipoteze:<br />
<br />
* <b>H1a:</b> Zaznana postopkovna pravičnost pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
* <b>H1b:</b> Zaznana kakovost dela slovenskih policistov pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
* <b>H1c:</b> Zaskrbljenost zaradi kriminalitete pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
<br />
|}<br />
<br />
==Zaključek==<br />
No, zdaj znate. Pred pošiljanjem dispozicij ali zaključnih del, preverite ustreznost oblikovanih in argumentiranih raziskovalnih vprašanj in hipotez.</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze&diff=51Raziskovalna vprašanja in hipoteze2020-02-02T22:55:55Z<p>Anzem: </p>
<hr />
<div>{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* <b>zastavi si raziskovalno vprašanje</b><br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* <b>postavi hipoteze</b><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* napiši poročilo (zaključno delo)<br />
|}<br />
Raziskovalna vprašanja in hipoteze so orodje, ki je oblikovano vnaprej in raziskovalcu pomaga oblikovati raziskavo in napisati poročilo (npr. diplomsko, magistrsko zaključno delo).<br />
<br />
==Razlike in podobnosti==<br />
<b>Hipoteze</b> so trditve, ki jih postavimo na podlagi pregleda literature in razmisleka. So "educated guess" raziskovalca, ki so lahko z raziskavo potrjene, zavrnjene, ali pa jih ne moremo niti potrditi, niti zavrniti. Na drugi strani so <b>raziskovalna vprašanja</b>, ki navadno naslavljajo nek problem. So vprašanja, preko katerih se raziskovalec sprašuje po nekem pojavu / problemu.<br />
<br />
==Kako uporabiti?==<br />
Zaključno delo ima navadno <b>eno do največ dve raziskovalni vprašanji</b> in <b>več hipotez</b>, preko katerih raziskovalec skuša odgovoriti na raziskovalno vprašanje. Poglejmo primer:<br />
<br />
Raziskovalno vprašanje:<br />
<br />
* <b>RV1:</b> Kateri dejavniki vplivajo na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih?<br />
<br />
Hipoteze:<br />
<br />
* <b>H1: </b>Preprostost uporabe aplikacije pozitivno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
* <b>H2: </b>Počutje uporabnika pozitivno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
* <b>H3: </b>Skrb za zasebnost negativno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
==Pravila za oblikovanje raziskovalnih vprašanj==<br />
Ko oblikujemo raziskovalna vprašanja, je smiselno slediti naslednjim napotkom:<br />
* <b>jasnost: </b>naj bo dovolj opisno, da bralec že z raziskovalnega vprašanja razbere namen raziskave, brez da bi potreboval dodatno pojasnilo;<br />
* <b>osredotočenost: </b>naj bo dovolj ozko, da naslavlja neko znanstveno vrzel in je nanj mogoče odgovoriti z eno raziskavo;<br />
* <b>kompleksnost: </b>nanj ne sme biti preprostega odgovora, kot npr. "ja" ali "ne" ali odgovora, ki je splošno znan; odgovor naj zahteva sintezo in analizo dognanj, raziskav, idej in virov;<br />
* <b>jedrnatost: </b>naj ga sestavlja čim manj besed, pri čemer mora ustrezati zgornjim kriterijem.<br />
<br />
==Pravila za oblikovanje hipotez==<br />
Pri oblikovanju hipotez se držimo formulističnega pristopa:<br />
<br />
<blockquote><b>Če</b> ___<i>(naredimo to)</i>___, <b>potem</b> ___<i>(se bo zgodilo to)</i>___.</blockquote></b><br />
ali<br />
<blockquote>___<i>(nek pojav/dejstvo/ideja)</i>___ <b>je povezan z/vpliva na/je odvisen od[...]</b>___<i>(nečesa drugega)</i>___.</blockquote></b><br />
Seveda je ta formulističen pristop gibljiv do te mere, da ga je mogoče aplicirati na področje, na katerem raziskujete. Pri oblikovanju hipotez sledite naslednjim navodilom:<br />
* <b>najprej raziskovalno vprašanje: </b>pred oblikovanjem hipotez naj bo raziskovalno vprašanje dobro zastavljeno;<br />
* <b>hipoteza je trditev: </b>hipoteza ni vprašanje, ampak je na znanju utemeljena trditev;<br />
* <b>jasnost: </b> naj bo napisana čim bolj kratko, jedrnato, preprosto in jasno;<br />
* <b>preverljivost: </b>hipoteze morajo biti preverljive z izbrano metodo / metodami raziskovanja;<br />
* <b>pregled teoretičnega ozadja: </b>pred oblikovanjem hipotez je treba opraviti pregled trenutnega stanja raziskav in pristopov k raziskovanju;<br />
* <b>eno-stavne: </b>hipoteza mora biti eno-stavna, takšna, da jo je mogoče potrditi;<br />
* <b>ena raziskava: </b>hipotezo mora biti mogoče potrditi z eno samo raziskavo.<br />
<br />
==Kako zapisati v dispoziciji ali zaključnem delu?==<br />
Hipoteze niso zgolj trditve, so <i><u>na znanju utemeljene trditve</u></i>. Zato jih nikoli <b>ne pišemo brez predhodne argumentacije</b>. Hipoteze zato pišemo po spodnjem vzoru:<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|Četudi skrb za zasebnost lahko med posamezniki močno variira (Buchanan, Paine, Joinson, & Reips, 2006), lahko predstavlja potencialno pomemben dejavnik za sprejemanje novih in potencialno invazivnih tehnologij v represivne organe, ki lahko vplivajo na posameznikovo zasebnost. Omenjeno je predvidoma vezano tudi na skrb zaradi nadzorovanja države (Nam, 2018). Zaskrbljenost zaradi nadzora države ima lahko pomemben vpliv tudi na pozitiven odnos do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke. Na podlagi tega izpeljemo naslednjo hipotezo:<br />
<br />
* <b>H1: </b>Zaskrbljenost zaradi nadzorovanja s strani države negativno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
<br />
|}<br />
ali kot sklop hipotez:<br />
{| class="wikitable"<br />
|Prvi sklop vključuje zaznano postopkovno pravičnost, zaznano kakovost dela slovenskih policistov, zaskrbljenost oz. strah pred kriminaliteto, zaskrbljenost zaradi nadzora države in zaupanje v policijo. Izhajajoč iz okvira postopkovne pravičnosti (angl. procedural fairness framework) (Emami, 2015) in na procesih temelječega modela legitimnosti (angl. process-based model of legitimacy) (Tyler, 2006) ugotavljamo pomembnost razumevanje postopkovne pravičnosti in zaznane kakovosti policijskega dela. Oba omenjena dejavnika predvidoma tvorita splošno zaznavo o policiji in zaupanje vanjo. Raziskave poleg omenjenih dejavnikov v istem sklopu pogosto navajajo tudi zaskrbljenost zaradi kriminalitete oz. strah pred kriminaliteto (Brown & Benedict, 2002; Hinds & Murphy, 2007). Predpostavljamo, da bi višja zaznana postopkovna pravičnost in kakovost dela policistov pozitivno vplivala na splošen odnos do uvedbe nosljivih kamer, saj bi posamezniki bolj zaupali v korektnost uporabe tehnologij v policiji. Prav tako predpostavljamo da na splošen odnos do nosljivih kamer vpliva strah pred kriminaliteto, kar temelji na prepričanju, da bi večji nadzor v družbi znižal stopnjo kriminalitete (Crow et al., 2017). Na podlagi tega izpeljemo naslednje hipoteze:<br />
<br />
* <b>H1a:</b> Zaznana postopkovna pravičnost pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
* <b>H1b:</b> Zaznana kakovost dela slovenskih policistov pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
* <b>H1c:</b> Zaskrbljenost zaradi kriminalitete pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
<br />
|}<br />
<br />
==Zaključek==<br />
No, zdaj znate. Pred pošiljanjem dispozicij ali zaključnih del, preverite ustreznost oblikovanih in argumentiranih raziskovalnih vprašanj in hipotez.</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze&diff=50Raziskovalna vprašanja in hipoteze2020-02-02T22:54:35Z<p>Anzem: /* Kako uporabiti? */</p>
<hr />
<div>Raziskovalna vprašanja in hipoteze so orodje, ki je oblikovano vnaprej in raziskovalcu pomaga oblikovati raziskavo in napisati poročilo (npr. diplomsko, magistrsko zaključno delo).<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* <b>zastavi si raziskovalno vprašanje</b><br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* <b>postavi hipoteze</b><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* napiši poročilo (zaključno delo)<br />
|}<br />
<br />
==Razlike in podobnosti==<br />
<b>Hipoteze</b> so trditve, ki jih postavimo na podlagi pregleda literature in razmisleka. So "educated guess" raziskovalca, ki so lahko z raziskavo potrjene, zavrnjene, ali pa jih ne moremo niti potrditi, niti zavrniti. Na drugi strani so <b>raziskovalna vprašanja</b>, ki navadno naslavljajo nek problem. So vprašanja, preko katerih se raziskovalec sprašuje po nekem pojavu / problemu.<br />
<br />
==Kako uporabiti?==<br />
Zaključno delo ima navadno <b>eno do največ dve raziskovalni vprašanji</b> in <b>več hipotez</b>, preko katerih raziskovalec skuša odgovoriti na raziskovalno vprašanje. Poglejmo primer:<br />
<br />
Raziskovalno vprašanje:<br />
<br />
* <b>RV1:</b> Kateri dejavniki vplivajo na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih?<br />
<br />
Hipoteze:<br />
<br />
* <b>H1: </b>Preprostost uporabe aplikacije pozitivno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
* <b>H2: </b>Počutje uporabnika pozitivno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
* <b>H3: </b>Skrb za zasebnost negativno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
==Pravila za oblikovanje raziskovalnih vprašanj==<br />
Ko oblikujemo raziskovalna vprašanja, je smiselno slediti naslednjim napotkom:<br />
* <b>jasnost: </b>naj bo dovolj opisno, da bralec že z raziskovalnega vprašanja razbere namen raziskave, brez da bi potreboval dodatno pojasnilo;<br />
* <b>osredotočenost: </b>naj bo dovolj ozko, da naslavlja neko znanstveno vrzel in je nanj mogoče odgovoriti z eno raziskavo;<br />
* <b>kompleksnost: </b>nanj ne sme biti preprostega odgovora, kot npr. "ja" ali "ne" ali odgovora, ki je splošno znan; odgovor naj zahteva sintezo in analizo dognanj, raziskav, idej in virov;<br />
* <b>jedrnatost: </b>naj ga sestavlja čim manj besed, pri čemer mora ustrezati zgornjim kriterijem.<br />
<br />
==Pravila za oblikovanje hipotez==<br />
Pri oblikovanju hipotez se držimo formulističnega pristopa:<br />
<br />
<blockquote><b>Če</b> ___<i>(naredimo to)</i>___, <b>potem</b> ___<i>(se bo zgodilo to)</i>___.</blockquote></b><br />
ali<br />
<blockquote>___<i>(nek pojav/dejstvo/ideja)</i>___ <b>je povezan z/vpliva na/je odvisen od[...]</b>___<i>(nečesa drugega)</i>___.</blockquote></b><br />
Seveda je ta formulističen pristop gibljiv do te mere, da ga je mogoče aplicirati na področje, na katerem raziskujete. Pri oblikovanju hipotez sledite naslednjim navodilom:<br />
* <b>najprej raziskovalno vprašanje: </b>pred oblikovanjem hipotez naj bo raziskovalno vprašanje dobro zastavljeno;<br />
* <b>hipoteza je trditev: </b>hipoteza ni vprašanje, ampak je na znanju utemeljena trditev;<br />
* <b>jasnost: </b> naj bo napisana čim bolj kratko, jedrnato, preprosto in jasno;<br />
* <b>preverljivost: </b>hipoteze morajo biti preverljive z izbrano metodo / metodami raziskovanja;<br />
* <b>pregled teoretičnega ozadja: </b>pred oblikovanjem hipotez je treba opraviti pregled trenutnega stanja raziskav in pristopov k raziskovanju;<br />
* <b>eno-stavne: </b>hipoteza mora biti eno-stavna, takšna, da jo je mogoče potrditi;<br />
* <b>ena raziskava: </b>hipotezo mora biti mogoče potrditi z eno samo raziskavo.<br />
<br />
==Kako zapisati v dispoziciji ali zaključnem delu?==<br />
Hipoteze niso zgolj trditve, so <i><u>na znanju utemeljene trditve</u></i>. Zato jih nikoli <b>ne pišemo brez predhodne argumentacije</b>. Hipoteze zato pišemo po spodnjem vzoru:<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|Četudi skrb za zasebnost lahko med posamezniki močno variira (Buchanan, Paine, Joinson, & Reips, 2006), lahko predstavlja potencialno pomemben dejavnik za sprejemanje novih in potencialno invazivnih tehnologij v represivne organe, ki lahko vplivajo na posameznikovo zasebnost. Omenjeno je predvidoma vezano tudi na skrb zaradi nadzorovanja države (Nam, 2018). Zaskrbljenost zaradi nadzora države ima lahko pomemben vpliv tudi na pozitiven odnos do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke. Na podlagi tega izpeljemo naslednjo hipotezo:<br />
<br />
* <b>H1: </b>Zaskrbljenost zaradi nadzorovanja s strani države negativno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
<br />
|}<br />
ali kot sklop hipotez:<br />
{| class="wikitable"<br />
|Prvi sklop vključuje zaznano postopkovno pravičnost, zaznano kakovost dela slovenskih policistov, zaskrbljenost oz. strah pred kriminaliteto, zaskrbljenost zaradi nadzora države in zaupanje v policijo. Izhajajoč iz okvira postopkovne pravičnosti (angl. procedural fairness framework) (Emami, 2015) in na procesih temelječega modela legitimnosti (angl. process-based model of legitimacy) (Tyler, 2006) ugotavljamo pomembnost razumevanje postopkovne pravičnosti in zaznane kakovosti policijskega dela. Oba omenjena dejavnika predvidoma tvorita splošno zaznavo o policiji in zaupanje vanjo. Raziskave poleg omenjenih dejavnikov v istem sklopu pogosto navajajo tudi zaskrbljenost zaradi kriminalitete oz. strah pred kriminaliteto (Brown & Benedict, 2002; Hinds & Murphy, 2007). Predpostavljamo, da bi višja zaznana postopkovna pravičnost in kakovost dela policistov pozitivno vplivala na splošen odnos do uvedbe nosljivih kamer, saj bi posamezniki bolj zaupali v korektnost uporabe tehnologij v policiji. Prav tako predpostavljamo da na splošen odnos do nosljivih kamer vpliva strah pred kriminaliteto, kar temelji na prepričanju, da bi večji nadzor v družbi znižal stopnjo kriminalitete (Crow et al., 2017). Na podlagi tega izpeljemo naslednje hipoteze:<br />
<br />
* <b>H1a:</b> Zaznana postopkovna pravičnost pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
* <b>H1b:</b> Zaznana kakovost dela slovenskih policistov pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
* <b>H1c:</b> Zaskrbljenost zaradi kriminalitete pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
<br />
|}<br />
<br />
==Zaključek==<br />
No, zdaj znate. Pred pošiljanjem dispozicij ali zaključnih del, preverite ustreznost oblikovanih in argumentiranih raziskovalnih vprašanj in hipotez.</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze&diff=49Raziskovalna vprašanja in hipoteze2020-02-02T22:53:45Z<p>Anzem: /* Kako zapisati v dispoziciji ali zaključnem delu */</p>
<hr />
<div>Raziskovalna vprašanja in hipoteze so orodje, ki je oblikovano vnaprej in raziskovalcu pomaga oblikovati raziskavo in napisati poročilo (npr. diplomsko, magistrsko zaključno delo).<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* <b>zastavi si raziskovalno vprašanje</b><br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* <b>postavi hipoteze</b><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* napiši poročilo (zaključno delo)<br />
|}<br />
<br />
==Razlike in podobnosti==<br />
<b>Hipoteze</b> so trditve, ki jih postavimo na podlagi pregleda literature in razmisleka. So "educated guess" raziskovalca, ki so lahko z raziskavo potrjene, zavrnjene, ali pa jih ne moremo niti potrditi, niti zavrniti. Na drugi strani so <b>raziskovalna vprašanja</b>, ki navadno naslavljajo nek problem. So vprašanja, preko katerih se raziskovalec sprašuje po nekem pojavu / problemu.<br />
<br />
==Kako uporabiti?==<br />
Zaključno delo ima navadno <b>eno do največ dve raziskovalni vprašanji</b> in <b>več hipotez</b>, preko katerih raziskovalec skuša odgovoriti na raziskovalno vprašanje. Poglejmo primer:<br />
<br />
Raziskovalno vprašanje:<br />
<br />
* <b>RV1:</b> Kateri dejavniki vplivajo na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih?<br />
<br />
Hipoteze:<br />
<br />
* <b>H1: </b>Preprostost uporabe aplikacije vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
* <b>H2: </b>Počutje uporabnika pozitivno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
* <b>H3: </b>Skrb za zasebnost negativno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
==Pravila za oblikovanje raziskovalnih vprašanj==<br />
Ko oblikujemo raziskovalna vprašanja, je smiselno slediti naslednjim napotkom:<br />
* <b>jasnost: </b>naj bo dovolj opisno, da bralec že z raziskovalnega vprašanja razbere namen raziskave, brez da bi potreboval dodatno pojasnilo;<br />
* <b>osredotočenost: </b>naj bo dovolj ozko, da naslavlja neko znanstveno vrzel in je nanj mogoče odgovoriti z eno raziskavo;<br />
* <b>kompleksnost: </b>nanj ne sme biti preprostega odgovora, kot npr. "ja" ali "ne" ali odgovora, ki je splošno znan; odgovor naj zahteva sintezo in analizo dognanj, raziskav, idej in virov;<br />
* <b>jedrnatost: </b>naj ga sestavlja čim manj besed, pri čemer mora ustrezati zgornjim kriterijem.<br />
<br />
==Pravila za oblikovanje hipotez==<br />
Pri oblikovanju hipotez se držimo formulističnega pristopa:<br />
<br />
<blockquote><b>Če</b> ___<i>(naredimo to)</i>___, <b>potem</b> ___<i>(se bo zgodilo to)</i>___.</blockquote></b><br />
ali<br />
<blockquote>___<i>(nek pojav/dejstvo/ideja)</i>___ <b>je povezan z/vpliva na/je odvisen od[...]</b>___<i>(nečesa drugega)</i>___.</blockquote></b><br />
Seveda je ta formulističen pristop gibljiv do te mere, da ga je mogoče aplicirati na področje, na katerem raziskujete. Pri oblikovanju hipotez sledite naslednjim navodilom:<br />
* <b>najprej raziskovalno vprašanje: </b>pred oblikovanjem hipotez naj bo raziskovalno vprašanje dobro zastavljeno;<br />
* <b>hipoteza je trditev: </b>hipoteza ni vprašanje, ampak je na znanju utemeljena trditev;<br />
* <b>jasnost: </b> naj bo napisana čim bolj kratko, jedrnato, preprosto in jasno;<br />
* <b>preverljivost: </b>hipoteze morajo biti preverljive z izbrano metodo / metodami raziskovanja;<br />
* <b>pregled teoretičnega ozadja: </b>pred oblikovanjem hipotez je treba opraviti pregled trenutnega stanja raziskav in pristopov k raziskovanju;<br />
* <b>eno-stavne: </b>hipoteza mora biti eno-stavna, takšna, da jo je mogoče potrditi;<br />
* <b>ena raziskava: </b>hipotezo mora biti mogoče potrditi z eno samo raziskavo.<br />
<br />
==Kako zapisati v dispoziciji ali zaključnem delu?==<br />
Hipoteze niso zgolj trditve, so <i><u>na znanju utemeljene trditve</u></i>. Zato jih nikoli <b>ne pišemo brez predhodne argumentacije</b>. Hipoteze zato pišemo po spodnjem vzoru:<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|Četudi skrb za zasebnost lahko med posamezniki močno variira (Buchanan, Paine, Joinson, & Reips, 2006), lahko predstavlja potencialno pomemben dejavnik za sprejemanje novih in potencialno invazivnih tehnologij v represivne organe, ki lahko vplivajo na posameznikovo zasebnost. Omenjeno je predvidoma vezano tudi na skrb zaradi nadzorovanja države (Nam, 2018). Zaskrbljenost zaradi nadzora države ima lahko pomemben vpliv tudi na pozitiven odnos do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke. Na podlagi tega izpeljemo naslednjo hipotezo:<br />
<br />
* <b>H1: </b>Zaskrbljenost zaradi nadzorovanja s strani države negativno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
<br />
|}<br />
ali kot sklop hipotez:<br />
{| class="wikitable"<br />
|Prvi sklop vključuje zaznano postopkovno pravičnost, zaznano kakovost dela slovenskih policistov, zaskrbljenost oz. strah pred kriminaliteto, zaskrbljenost zaradi nadzora države in zaupanje v policijo. Izhajajoč iz okvira postopkovne pravičnosti (angl. procedural fairness framework) (Emami, 2015) in na procesih temelječega modela legitimnosti (angl. process-based model of legitimacy) (Tyler, 2006) ugotavljamo pomembnost razumevanje postopkovne pravičnosti in zaznane kakovosti policijskega dela. Oba omenjena dejavnika predvidoma tvorita splošno zaznavo o policiji in zaupanje vanjo. Raziskave poleg omenjenih dejavnikov v istem sklopu pogosto navajajo tudi zaskrbljenost zaradi kriminalitete oz. strah pred kriminaliteto (Brown & Benedict, 2002; Hinds & Murphy, 2007). Predpostavljamo, da bi višja zaznana postopkovna pravičnost in kakovost dela policistov pozitivno vplivala na splošen odnos do uvedbe nosljivih kamer, saj bi posamezniki bolj zaupali v korektnost uporabe tehnologij v policiji. Prav tako predpostavljamo da na splošen odnos do nosljivih kamer vpliva strah pred kriminaliteto, kar temelji na prepričanju, da bi večji nadzor v družbi znižal stopnjo kriminalitete (Crow et al., 2017). Na podlagi tega izpeljemo naslednje hipoteze:<br />
<br />
* <b>H1a:</b> Zaznana postopkovna pravičnost pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
* <b>H1b:</b> Zaznana kakovost dela slovenskih policistov pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
* <b>H1c:</b> Zaskrbljenost zaradi kriminalitete pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
<br />
|}<br />
<br />
==Zaključek==<br />
No, zdaj znate. Pred pošiljanjem dispozicij ali zaključnih del, preverite ustreznost oblikovanih in argumentiranih raziskovalnih vprašanj in hipotez.</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze&diff=48Raziskovalna vprašanja in hipoteze2020-02-02T22:52:58Z<p>Anzem: </p>
<hr />
<div>Raziskovalna vprašanja in hipoteze so orodje, ki je oblikovano vnaprej in raziskovalcu pomaga oblikovati raziskavo in napisati poročilo (npr. diplomsko, magistrsko zaključno delo).<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* <b>zastavi si raziskovalno vprašanje</b><br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* <b>postavi hipoteze</b><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* napiši poročilo (zaključno delo)<br />
|}<br />
<br />
==Razlike in podobnosti==<br />
<b>Hipoteze</b> so trditve, ki jih postavimo na podlagi pregleda literature in razmisleka. So "educated guess" raziskovalca, ki so lahko z raziskavo potrjene, zavrnjene, ali pa jih ne moremo niti potrditi, niti zavrniti. Na drugi strani so <b>raziskovalna vprašanja</b>, ki navadno naslavljajo nek problem. So vprašanja, preko katerih se raziskovalec sprašuje po nekem pojavu / problemu.<br />
<br />
==Kako uporabiti?==<br />
Zaključno delo ima navadno <b>eno do največ dve raziskovalni vprašanji</b> in <b>več hipotez</b>, preko katerih raziskovalec skuša odgovoriti na raziskovalno vprašanje. Poglejmo primer:<br />
<br />
Raziskovalno vprašanje:<br />
<br />
* <b>RV1:</b> Kateri dejavniki vplivajo na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih?<br />
<br />
Hipoteze:<br />
<br />
* <b>H1: </b>Preprostost uporabe aplikacije vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
* <b>H2: </b>Počutje uporabnika pozitivno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
* <b>H3: </b>Skrb za zasebnost negativno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
==Pravila za oblikovanje raziskovalnih vprašanj==<br />
Ko oblikujemo raziskovalna vprašanja, je smiselno slediti naslednjim napotkom:<br />
* <b>jasnost: </b>naj bo dovolj opisno, da bralec že z raziskovalnega vprašanja razbere namen raziskave, brez da bi potreboval dodatno pojasnilo;<br />
* <b>osredotočenost: </b>naj bo dovolj ozko, da naslavlja neko znanstveno vrzel in je nanj mogoče odgovoriti z eno raziskavo;<br />
* <b>kompleksnost: </b>nanj ne sme biti preprostega odgovora, kot npr. "ja" ali "ne" ali odgovora, ki je splošno znan; odgovor naj zahteva sintezo in analizo dognanj, raziskav, idej in virov;<br />
* <b>jedrnatost: </b>naj ga sestavlja čim manj besed, pri čemer mora ustrezati zgornjim kriterijem.<br />
<br />
==Pravila za oblikovanje hipotez==<br />
Pri oblikovanju hipotez se držimo formulističnega pristopa:<br />
<br />
<blockquote><b>Če</b> ___<i>(naredimo to)</i>___, <b>potem</b> ___<i>(se bo zgodilo to)</i>___.</blockquote></b><br />
ali<br />
<blockquote>___<i>(nek pojav/dejstvo/ideja)</i>___ <b>je povezan z/vpliva na/je odvisen od[...]</b>___<i>(nečesa drugega)</i>___.</blockquote></b><br />
Seveda je ta formulističen pristop gibljiv do te mere, da ga je mogoče aplicirati na področje, na katerem raziskujete. Pri oblikovanju hipotez sledite naslednjim navodilom:<br />
* <b>najprej raziskovalno vprašanje: </b>pred oblikovanjem hipotez naj bo raziskovalno vprašanje dobro zastavljeno;<br />
* <b>hipoteza je trditev: </b>hipoteza ni vprašanje, ampak je na znanju utemeljena trditev;<br />
* <b>jasnost: </b> naj bo napisana čim bolj kratko, jedrnato, preprosto in jasno;<br />
* <b>preverljivost: </b>hipoteze morajo biti preverljive z izbrano metodo / metodami raziskovanja;<br />
* <b>pregled teoretičnega ozadja: </b>pred oblikovanjem hipotez je treba opraviti pregled trenutnega stanja raziskav in pristopov k raziskovanju;<br />
* <b>eno-stavne: </b>hipoteza mora biti eno-stavna, takšna, da jo je mogoče potrditi;<br />
* <b>ena raziskava: </b>hipotezo mora biti mogoče potrditi z eno samo raziskavo.<br />
<br />
==Kako zapisati v dispoziciji ali zaključnem delu==<br />
Hipoteze niso zgolj trditve, so <i><u>na znanju utemeljene trditve</u></i>. Zato jih nikoli <b>ne pišemo brez predhodne argumentacije</b>. Hipoteze zato pišemo po spodnjem vzoru:<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|Četudi skrb za zasebnost lahko med posamezniki močno variira (Buchanan, Paine, Joinson, & Reips, 2006), lahko predstavlja potencialno pomemben dejavnik za sprejemanje novih in potencialno invazivnih tehnologij v represivne organe, ki lahko vplivajo na posameznikovo zasebnost. Omenjeno je predvidoma vezano tudi na skrb zaradi nadzorovanja države (Nam, 2018). Zaskrbljenost zaradi nadzora države ima lahko pomemben vpliv tudi na pozitiven odnos do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke. Na podlagi tega izpeljemo naslednjo hipotezo:<br />
<br />
* <b>H1: </b>Zaskrbljenost zaradi nadzorovanja s strani države negativno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
<br />
|}<br />
ali kot sklop hipotez:<br />
{| class="wikitable"<br />
|Prvi sklop vključuje zaznano postopkovno pravičnost, zaznano kakovost dela slovenskih policistov, zaskrbljenost oz. strah pred kriminaliteto, zaskrbljenost zaradi nadzora države in zaupanje v policijo. Izhajajoč iz okvira postopkovne pravičnosti (angl. procedural fairness framework) (Emami, 2015) in na procesih temelječega modela legitimnosti (angl. process-based model of legitimacy) (Tyler, 2006) ugotavljamo pomembnost razumevanje postopkovne pravičnosti in zaznane kakovosti policijskega dela. Oba omenjena dejavnika predvidoma tvorita splošno zaznavo o policiji in zaupanje vanjo. Raziskave poleg omenjenih dejavnikov v istem sklopu pogosto navajajo tudi zaskrbljenost zaradi kriminalitete oz. strah pred kriminaliteto (Brown & Benedict, 2002; Hinds & Murphy, 2007). Predpostavljamo, da bi višja zaznana postopkovna pravičnost in kakovost dela policistov pozitivno vplivala na splošen odnos do uvedbe nosljivih kamer, saj bi posamezniki bolj zaupali v korektnost uporabe tehnologij v policiji. Prav tako predpostavljamo da na splošen odnos do nosljivih kamer vpliva strah pred kriminaliteto, kar temelji na prepričanju, da bi večji nadzor v družbi znižal stopnjo kriminalitete (Crow et al., 2017). Na podlagi tega izpeljemo naslednje hipoteze:<br />
<br />
* <b>H1a:</b> Zaznana postopkovna pravičnost pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
* <b>H1b:</b> Zaznana kakovost dela slovenskih policistov pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
* <b>H1c:</b> Zaskrbljenost zaradi kriminalitete pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
<br />
|}<br />
<br />
==Zaključek==<br />
No, zdaj znate. Pred pošiljanjem dispozicij ali zaključnih del, preverite ustreznost oblikovanih in argumentiranih raziskovalnih vprašanj in hipotez.</div>Anzemhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Raziskovalna_vpra%C5%A1anja_in_hipoteze&diff=47Raziskovalna vprašanja in hipoteze2020-02-02T22:48:59Z<p>Anzem: /* Kako zapisati v dispoziciji ali zaključnem delu */</p>
<hr />
<div>Raziskovalna vprašanja in hipoteze so orodje, ki je oblikovano vnaprej in raziskovalcu pomaga oblikovati raziskavo in napisati poročilo (npr. diplomsko, magistrsko zaključno delo).<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?<br />
* <b>zastavi si raziskovalno vprašanje</b><br />
* odločitev o metodi raziskovanja<br />
* opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali<br />
* <b>postavi hipoteze</b><br />
* zastavi in izvedi raziskavo<br />
* analiziraj rezultate<br />
* napiši poročilo (zaključno delo)<br />
|}<br />
<br />
===Razlike in podobnosti===<br />
<b>Hipoteze</b> so trditve, ki jih postavimo na podlagi pregleda literature in razmisleka. So "educated guess" raziskovalca, ki so lahko z raziskavo potrjene, zavrnjene, ali pa jih ne moremo niti potrditi, niti zavrniti. Na drugi strani so <b>raziskovalna vprašanja</b>, ki navadno naslavljajo nek problem. So vprašanja, preko katerih se raziskovalec sprašuje po nekem pojavu / problemu.<br />
<br />
===Kako uporabiti?===<br />
Zaključno delo ima navadno <b>eno do največ dve raziskovalni vprašanji</b> in <b>več hipotez</b>, preko katerih raziskovalec skuša odgovoriti na raziskovalno vprašanje. Poglejmo primer:<br />
<br />
Raziskovalno vprašanje:<br />
<br />
* <b>RV1:</b> Kateri dejavniki vplivajo na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih?<br />
<br />
Hipoteze:<br />
<br />
* <b>H1: </b>Preprostost uporabe aplikacije vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
* <b>H2: </b>Počutje uporabnika pozitivno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
* <b>H3: </b>Skrb za zasebnost negativno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.<br />
<br />
===Pravila za oblikovanje raziskovalnih vprašanj===<br />
Ko oblikujemo raziskovalna vprašanja, je smiselno slediti naslednjim napotkom:<br />
* <b>jasnost: </b>naj bo dovolj opisno, da bralec že z raziskovalnega vprašanja razbere namen raziskave, brez da bi potreboval dodatno pojasnilo;<br />
* <b>osredotočenost: </b>naj bo dovolj ozko, da naslavlja neko znanstveno vrzel in je nanj mogoče odgovoriti z eno raziskavo;<br />
* <b>kompleksnost: </b>nanj ne sme biti preprostega odgovora, kot npr. "ja" ali "ne" ali odgovora, ki je splošno znan; odgovor naj zahteva sintezo in analizo dognanj, raziskav, idej in virov;<br />
* <b>jedrnatost: </b>naj ga sestavlja čim manj besed, pri čemer mora ustrezati zgornjim kriterijem.<br />
<br />
===Pravila za oblikovanje hipotez===<br />
Pri oblikovanju hipotez se držimo formulističnega pristopa:<br />
<br />
<blockquote><b>Če</b> ___<i>(naredimo to)</i>___, <b>potem</b> ___<i>(se bo zgodilo to)</i>___.</blockquote></b><br />
ali<br />
<blockquote>___<i>(nek pojav/dejstvo/ideja)</i>___ <b>je povezan z/vpliva na/je odvisen od[...]</b>___<i>(nečesa drugega)</i>___.</blockquote></b><br />
Seveda je ta formulističen pristop gibljiv do te mere, da ga je mogoče aplicirati na področje, na katerem raziskujete. Pri oblikovanju hipotez sledite naslednjim navodilom:<br />
* <b>najprej raziskovalno vprašanje: </b>pred oblikovanjem hipotez naj bo raziskovalno vprašanje dobro zastavljeno;<br />
* <b>hipoteza je trditev: </b>hipoteza ni vprašanje, ampak je na znanju utemeljena trditev;<br />
* <b>jasnost: </b> naj bo napisana čim bolj kratko, jedrnato, preprosto in jasno;<br />
* <b>preverljivost: </b>hipoteze morajo biti preverljive z izbrano metodo / metodami raziskovanja;<br />
* <b>pregled teoretičnega ozadja: </b>pred oblikovanjem hipotez je treba opraviti pregled trenutnega stanja raziskav in pristopov k raziskovanju;<br />
* <b>eno-stavne: </b>hipoteza mora biti eno-stavna, takšna, da jo je mogoče potrditi;<br />
* <b>ena raziskava: </b>hipotezo mora biti mogoče potrditi z eno samo raziskavo.<br />
<br />
===Kako zapisati v dispoziciji ali zaključnem delu===<br />
Hipoteze niso zgolj trditve, so <i><u>na znanju utemeljene trditve</u></i>. Zato jih nikoli <b>ne pišemo brez predhodne argumentacije</b>. Hipoteze zato pišemo po spodnjem vzoru:<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|Četudi skrb za zasebnost lahko med posamezniki močno variira (Buchanan, Paine, Joinson, & Reips, 2006), lahko predstavlja potencialno pomemben dejavnik za sprejemanje novih in potencialno invazivnih tehnologij v represivne organe, ki lahko vplivajo na posameznikovo zasebnost. Omenjeno je predvidoma vezano tudi na skrb zaradi nadzorovanja države (Nam, 2018). Zaskrbljenost zaradi nadzora države ima lahko pomemben vpliv tudi na pozitiven odnos do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke. Na podlagi tega izpeljemo naslednjo hipotezo:<br />
<br />
* <b>H1: </b>Zaskrbljenost zaradi nadzorovanja s strani države negativno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
<br />
|}<br />
ali kot sklop hipotez:<br />
{| class="wikitable"<br />
|Prvi sklop vključuje zaznano postopkovno pravičnost, zaznano kakovost dela slovenskih policistov, zaskrbljenost oz. strah pred kriminaliteto, zaskrbljenost zaradi nadzora države in zaupanje v policijo. Izhajajoč iz okvira postopkovne pravičnosti (angl. procedural fairness framework) (Emami, 2015) in na procesih temelječega modela legitimnosti (angl. process-based model of legitimacy) (Tyler, 2006) ugotavljamo pomembnost razumevanje postopkovne pravičnosti in zaznane kakovosti policijskega dela. Oba omenjena dejavnika predvidoma tvorita splošno zaznavo o policiji in zaupanje vanjo. Raziskave poleg omenjenih dejavnikov v istem sklopu pogosto navajajo tudi zaskrbljenost zaradi kriminalitete oz. strah pred kriminaliteto (Brown & Benedict, 2002; Hinds & Murphy, 2007). Predpostavljamo, da bi višja zaznana postopkovna pravičnost in kakovost dela policistov pozitivno vplivala na splošen odnos do uvedbe nosljivih kamer, saj bi posamezniki bolj zaupali v korektnost uporabe tehnologij v policiji. Prav tako predpostavljamo da na splošen odnos do nosljivih kamer vpliva strah pred kriminaliteto, kar temelji na prepričanju, da bi večji nadzor v družbi znižal stopnjo kriminalitete (Crow et al., 2017). Na podlagi tega izpeljemo naslednje hipoteze:<br />
<br />
* <b>H1a:</b> Zaznana postopkovna pravičnost pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
* <b>H1b:</b> Zaznana kakovost dela slovenskih policistov pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
* <b>H1c:</b> Zaskrbljenost zaradi kriminalitete pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.<br />
<br />
|}<br />
<br />
===Zaključek===<br />
No, zdaj znate. Pred pošiljanjem dispozicij ali zaključnih del, preverite ustreznost oblikovanih in argumentiranih raziskovalnih vprašanj in hipotez.</div>Anzem