Wiki FVV - Uporabnikovi prispevki [sl]

Linearna regresija (anketa)

2021-03-11T14:07:59Z

Lukaj: Nova stran z vsebino: Z linearno regresijo ugotavljamo, kakšno je razmerje med faktorji, ki smo jih pridobili s pomočjo faktorske analize. Pri tem nas zanima predvsem kakšno je razmerje med od...

Z linearno regresijo ugotavljamo, kakšno je razmerje med faktorji, ki smo jih pridobili s pomočjo faktorske analize. Pri tem nas zanima predvsem kakšno je razmerje med odvisnimi spremenljivkami in neodvisnimi spremenljivkami. Rezultati linearne regresije nam povedo katere neodvisne spremenljivke vplivajo (napovedujejo) odvisne spremenljivke in kakšna je njihova napovedna moč.

Linearna regresija vključuje:

* '''Pregled faktorjev in raziskovalnega modela.''' V spodnjem videu je predstavljen postopek izbire faktorjev, ki smo jih izračunali s pomočjo faktorske analize, ter pomen linearne regresije za potrjevanje predpostavljenega raziskovalnega modela in hipotez.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/Wxr2RtMSKAX5kEX?dir=undefined&openfile=2943171 Pregled faktorjev in raziskovalnega modela.]

*'''Izvedba linearne regresije v SPSS.''' V spodnjem videu je predstavljen postopek priprave nastavitev, izvedba linearne regresije v SPSS ter pregled rezultatov.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/Wxr2RtMSKAX5kEX?dir=undefined&openfile=2943173 Izvedba linearne regresije v SPSS.]

*'''Vizualizacija rezultatov linearne regresije.''' V spodnjem videu je predstavljen postopek interpretacije in vizualizacije rezultatov na podlagi predpostavljenega raziskovalnega modela.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/Wxr2RtMSKAX5kEX?dir=undefined&openfile=2943173 Pregled rezultatov eksploratorne faktorske analize.]

*'''Veljavnost rezultatov linearne regresije.''' V spodnjem videu so predstavljene predpostavke linearne regresije, ki morajo biti izpolnjene, da so rezultati veljavni. Prav tako je predstavljen postopek izračuna vrednosti predpostavk.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/Wxr2RtMSKAX5kEX?dir=undefined&openfile=2943168 Veljavnost rezultatov linearne regresije.]

*'''Hipoteze.''' V spodnjem videu je predstavljen postopek potrjevanja oziroma zavračanja postavljenih hipotez, na podlagi rezultatov linearne regresije.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/Wxr2RtMSKAX5kEX?dir=undefined&openfile=2943168 Hipoteze.]

Vsi '''video posnetki izvedbe linearne regresije''' so dostopni na [https://oblak.fvv.um.si/s/Wxr2RtMSKAX5kEX oblaku FVV].
'''Pozor!''' Za ogled morate posnetek prenesti na vašo napravo.

Glavna stran

2021-03-11T12:17:39Z

Lukaj: /* Analiza podatkov */

Dobrodošli na '''Wiki FVV'''!

Ta stran je namenjena študentom in zaposlenim UM FVV kot pomoč pri raziskovalnem delu in pripravi zaključnih del.

Vsebina se postopoma dopolnjuje glede na potrebe ekipe Wiki FVV. Neskladja med posameznimi stranmi so posledica evolucijskega nastanka vsebin. Predvidoma se bodo odpravila sčasoma preko postopne konsolidacije.

Ekipa FVV ne jamči za vsebino na teh straneh in ne prevzema nobene odgovornosti za posledice njene uporabe.

== Vsebina ==

=== Dispozicija zaključnega dela ===

[[Dispozicija zaključnega dela]]
* [[Naslov (dispozicija zaključnega dela)]]
* [[Struktura (dispozicija zaključnega dela)]]
* [[Opis problema (dispozicija zaključnega dela)]]
* [[Cilji in teze (dispozicija zaključnega dela)]]

=== Pregled literature ===

=== Oblikovanje raziskav ===

* [[Raziskovalna vprašanja in hipoteze]]
* [[Razvoj raziskovalnega modela]]

=== Izvajanje raziskav ===

=== Analiza podatkov ===

Anketa
* [[Čiščenje podatkov (anketa)]]
* [[Osnovna analiza podatkov (anketa)]]
* [[Eksploratorna faktorska analiza (anketa)]]
* [[Linearna regresija (anketa)]]

=== Vizualizacija rezultatov ===

=== Akademsko pisanje ===

* [[Naslov, povzetek in ključne besede]]

=== Akademske predstavitve ===

=== Medsebojno pregledovanje (''peer review'') ===

=== Integriteta ===

== Ekipa Wiki FVV ==

* [mailto:luka.jelovcan@student.um.si?subject=WikiFVV Luka Jelovčan]
* [mailto:anze.mihelic@um.si?subject=WikiFVV Anže Mihelič]
* [mailto:simon.vrhovec@um.si?subject=WikiFVV Simon Vrhovec]

Če se želite pridružiti ekipi Wiki FVV, nam to sporočite.

Eksploratorna faktorska analiza (anketa)

2021-03-11T12:15:52Z

Lukaj:

Eksploratorna faktorska analiza je statistična metoda, s katero ugotavljamo razmerja in povezave med spremenljivkami, ki smo jih merili z anketo. Z eksploratorno faktorsko analizo indikatorje, katerih vrednosti smo merili v anketi, združujemo v konstrukte tako, da spremljamo kateri indikatorji se med seboj povezujejo.

Eksploratorna faktorska analiza vključuje:

* '''Pregled podatkovne datoteke, manjkajočih vrednosti in normalnosti porazdelitve.''' V spodnjem videu je predstavljen podroben postopek pregleda in urejanja podatkov pred izvedbo faktorske analize, ki vključuje pregled manjkajočih vrednosti, normalnosti porazdelitve in ustreznosti vrednosti Cronbachovih alph.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/RHHp7zNDmjMEkBS?dir=undefined&openfile=2942975 Pregled podatkovne datoteke, manjkajočih vrednosti in normalnosti porazdelitve.]

*'''Priprava nastavitev v SPSS.''' V spodnjem videu je predstavljen postopek izbire ustreznih nastavitev v programu SPSS za izvedbo uspešne eksploratorne faktorske analize.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/RHHp7zNDmjMEkBS?dir=undefined&openfile=2942977 Priprava nastavitev v SPSS.]

*'''Pregled rezultatov eksploratorne faktorske analize.''' V spodnjih videih je predstavljen postopek pregleda, urejanja in interpretacije rezultatov, ki smo jih pridobili z eksploratorno faktorsko analizo.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/RHHp7zNDmjMEkBS?dir=undefined&openfile=2942989 Pregled rezultatov eksploratorne faktorske analize (1. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/RHHp7zNDmjMEkBS?dir=undefined&openfile=2942953 Pregled rezultatov eksploratorne faktorske analize (2. del).]

*'''Veljavnost rezultatov faktorske analize.''' V spodnjih videih je predstavljen postopek ugotavljanja veljavnosti rezultatov, ki nam pove ali so naši rezultati primerni, ali moramo eksploratorno faktorsko analizo ponoviti z drugačnimi nastavitvami.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/RHHp7zNDmjMEkBS?dir=undefined&openfile=2942989 Veljavnost rezultatov faktorske analize (1. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/RHHp7zNDmjMEkBS?dir=undefined&openfile=2942989 Veljavnost rezultatov faktorske analize (2. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/RHHp7zNDmjMEkBS?dir=undefined&openfile=2942989 Veljavnost rezultatov faktorske analize (3. del).]

Vsi '''video posnetki izvedbe eksploratorne faktorske analize''' so dostopni na [https://oblak.fvv.um.si/s/RHHp7zNDmjMEkBS? oblaku FVV].
'''Pozor!''' Za ogled morate posnetek prenesti na vašo napravo.

Eksploratorna faktorska analiza (anketa)

2021-03-11T12:10:41Z

Lukaj: Nova stran z vsebino: Eksploratorna faktorska analiza vključuje: * '''Pregled podatkovne datoteke, manjkajočih vrednosti in normalnosti porazdelitve.''' V spodnjem videu je predstavljen po...

Eksploratorna faktorska analiza vključuje:

* '''Pregled podatkovne datoteke, manjkajočih vrednosti in normalnosti porazdelitve.''' V spodnjem videu je predstavljen podroben postopek pregleda in urejanja podatkov pred izvedbo faktorske analize, ki vključuje pregled manjkajočih vrednosti, normalnosti porazdelitve in ustreznosti vrednosti Cronbachovih alph.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/RHHp7zNDmjMEkBS?dir=undefined&openfile=2942975 Pregled podatkovne datoteke, manjkajočih vrednosti in normalnosti porazdelitve.]

*'''Priprava nastavitev v SPSS.''' V spodnjem videu je predstavljen postopek izbire ustreznih nastavitev v programu SPSS za izvedbo uspešne eksploratorne faktorske analize.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/RHHp7zNDmjMEkBS?dir=undefined&openfile=2942977 Priprava nastavitev v SPSS.]

*'''Pregled rezultatov eksploratorne faktorske analize.''' V spodnjih videih je predstavljen postopek pregleda, urejanja in interpretacije rezultatov, ki smo jih pridobili z eksploratorno faktorsko analizo.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/RHHp7zNDmjMEkBS?dir=undefined&openfile=2942989 Pregled rezultatov eksploratorne faktorske analize (1. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/RHHp7zNDmjMEkBS?dir=undefined&openfile=2942953 Pregled rezultatov eksploratorne faktorske analize (2. del).]

*'''Veljavnost rezultatov faktorske analize.''' V spodnjih videih je predstavljen postopek ugotavljanja veljavnosti rezultatov, ki nam pove ali so naši rezultati primerni, ali moramo eksploratorno faktorsko analizo ponoviti z drugačnimi nastavitvami.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/RHHp7zNDmjMEkBS?dir=undefined&openfile=2942989 Veljavnost rezultatov faktorske analize (1. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/RHHp7zNDmjMEkBS?dir=undefined&openfile=2942989 Veljavnost rezultatov faktorske analize (2. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/RHHp7zNDmjMEkBS?dir=undefined&openfile=2942989 Veljavnost rezultatov faktorske analize (3. del).]

Vsi '''video posnetki izvedbe eksploratorne faktorske analize''' so dostopni na [https://oblak.fvv.um.si/s/RHHp7zNDmjMEkBS? oblaku FVV].
'''Pozor!''' Za ogled morate posnetek prenesti na vašo napravo.

Glavna stran

2021-03-11T10:29:48Z

Lukaj: /* Analiza podatkov */

Dobrodošli na '''Wiki FVV'''!

Ta stran je namenjena študentom in zaposlenim UM FVV kot pomoč pri raziskovalnem delu in pripravi zaključnih del.

Vsebina se postopoma dopolnjuje glede na potrebe ekipe Wiki FVV. Neskladja med posameznimi stranmi so posledica evolucijskega nastanka vsebin. Predvidoma se bodo odpravila sčasoma preko postopne konsolidacije.

Ekipa FVV ne jamči za vsebino na teh straneh in ne prevzema nobene odgovornosti za posledice njene uporabe.

== Vsebina ==

=== Dispozicija zaključnega dela ===

[[Dispozicija zaključnega dela]]
* [[Naslov (dispozicija zaključnega dela)]]
* [[Struktura (dispozicija zaključnega dela)]]
* [[Opis problema (dispozicija zaključnega dela)]]
* [[Cilji in teze (dispozicija zaključnega dela)]]

=== Pregled literature ===

=== Oblikovanje raziskav ===

* [[Raziskovalna vprašanja in hipoteze]]
* [[Razvoj raziskovalnega modela]]

=== Izvajanje raziskav ===

=== Analiza podatkov ===

Anketa
* [[Čiščenje podatkov (anketa)]]
* [[Osnovna analiza podatkov (anketa)]]
* [[Eksploratorna faktorska analiza (anketa)]]

=== Vizualizacija rezultatov ===

=== Akademsko pisanje ===

* [[Naslov, povzetek in ključne besede]]

=== Akademske predstavitve ===

=== Medsebojno pregledovanje (''peer review'') ===

=== Integriteta ===

== Ekipa Wiki FVV ==

* [mailto:luka.jelovcan@student.um.si?subject=WikiFVV Luka Jelovčan]
* [mailto:anze.mihelic@um.si?subject=WikiFVV Anže Mihelič]
* [mailto:simon.vrhovec@um.si?subject=WikiFVV Simon Vrhovec]

Če se želite pridružiti ekipi Wiki FVV, nam to sporočite.

Čiščenje podatkov (anketa)

2021-02-19T08:40:17Z

Lukaj:

Čiščenje podatkov je namenjeno izvozu in pripravi podatkov za statistične analize. V procesu čiščenja podatkov na primer odstranimo odgovore respondentov, ki so odgovorili na premalo število vprašanj, ter odgovore respondentov, ki so na vprašanja odgovarjali generično in na vsako vprašanje odgovorili enako. S tem zagotovimo večjo veljavnost rezultatov kasnejših analiz.
Čiščenje podatkov vključuje:

* '''Izvoz podatkov iz 1ka.''' V spodnjem videu je predstavljen postopek izvoza podatkov iz orodja za spletno anketiranje 1ka v excel.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC?dir=undefined&path=%2F&openfile=2797670 Izvoz podatkov iz 1ka.]

* '''Urejanje skupin respondentov (pod-vzorcev).''' V spodnjem videu je predstavljen postopek urejanja skupin respondentov. Respondente najpogosteje razdelimo glede na različne skupine posameznikov med katerimi smo anketo delili (npr. Facebook skupine).
** [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC?dir=undefined&path=%2F&openfile=2797686 Urejanje podatkov o skupinah respondentov.]

* '''Oblikovanje legende.''' V spodnjih videih je predstavljen postopek prenosa vprašanj iz ankete v excel tabelo.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC?dir=undefined&path=%2F&openfile=2797688 Oblikovanje legende vprašanj (1. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC?dir=undefined&path=%2F&openfile=2797679 Oblikovanje legende vprašanj (2. del).]

* '''Uvoz originalnih podatkov.''' V spodnjem videu je predstavljen postopek priprave excel tabele za uvoz podatkov, ter postopek uvoza podatkov.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC?dir=undefined&path=%2F&openfile=2797692 Uvoz originalnih podatkov v Excel.]

* '''Čiščenje podatkov.''' V spodenjih videih je predstavljen postopek čiščenja podatkov, v katerem izločimo vse neveljavne in neprimerne vnose.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC?dir=undefined&path=%2F&openfile=2797705 Čiščenje podatkov (1. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC?dir=undefined&path=%2F&openfile=2797709 Čiščenje podatkov (2. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC?dir=undefined&path=%2F&openfile=2797678 Čiščenje podatkov (3. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC?dir=undefined&path=%2F&openfile=2797714 Čiščenje podatkov (4. del).]

* '''Pripravo podatkov za analizo.''' V spodnjem videu je predstavljen postopek končne priprave tabele s podatki pred nadaljnjimi statističnimi analizami.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC?dir=undefined&path=%2F&openfile=2797703 Priprava podatkov za analizo.]

Vsi '''video posnetki čiščenja podatkov''' so dostopni na [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC oblaku FVV]. '''Pozor!''' Za ogled morate posnetek prenesti na vašo napravo.

Čiščenje podatkov (anketa)

2021-02-08T08:49:04Z

Lukaj:

Čiščenje podatkov je namenjeno izvozu in pripravi podatkov za statistične analize. V procesu čiščenja podatkov na primer odstranimo odgovore respondentov, ki so odgovorili na premalo število vprašanj, ter odgovore respondentov, ki so na vprašanja odgovarjali generično in na vsako vprašanje odgovorili enako. S tem zagotovimo večjo veljavnost rezultatov kasnejših analiz.
Čiščenje podatkov vključuje:

* '''Izvoz podatkov iz 1ka.'''
** [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC?dir=undefined&path=%2F&openfile=2797670 Izvoz podatkov iz 1ka.]

* '''Urejanje skupin respondentov (pod-vzorcev).'''
** [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC?dir=undefined&path=%2F&openfile=2797686 Urejanje podatkov o skupinah respondentov.]

* '''Oblikovanje legende.'''
** [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC?dir=undefined&path=%2F&openfile=2797688 Oblikovanje legende vprašanj (1. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC?dir=undefined&path=%2F&openfile=2797679 Oblikovanje legende vprašanj (2. del).]

* '''Uvoz originalnih podatkov.'''
** [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC?dir=undefined&path=%2F&openfile=2797692 Uvoz originalnih podatkov v Excel.]

* '''Čiščenje podatkov.'''
** [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC?dir=undefined&path=%2F&openfile=2797705 Čiščenje podatkov (1. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC?dir=undefined&path=%2F&openfile=2797709 Čiščenje podatkov (2. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC?dir=undefined&path=%2F&openfile=2797678 Čiščenje podatkov (3. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC?dir=undefined&path=%2F&openfile=2797714 Čiščenje podatkov (4. del).]

* '''Pripravo podatkov za analizo.'''
** [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC?dir=undefined&path=%2F&openfile=2797703 Priprava podatkov za analizo.]

Vsi '''video posnetki čiščenja podatkov''' so dostopni na [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC oblaku FVV]. '''Pozor!''' Za ogled morate posnetek prenesti na vašo napravo.

Osnovna analiza podatkov (anketa)

2021-02-08T08:36:01Z

Lukaj:

Osnovna analiza podatkov je v prvi vrsti namenjena '''zaključnim delom na prvi stopnji''', ki temeljijo na dobro pripravljenih anketah. Poleg tega je primerna tudi za osnovno statistično analizo podatkov tekom raziskav ali takoj po njihovem zaključku. Z osnovno analizo lahko obdelamo z anketo zbrane podatke in pridemo do reultatov raziskave.

Osnovna analiza vključuje:

* '''Uvoz podatkov v IBM SPSS Statistics.'''
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798712 Priprava podatkovne datoteke v IBM SPSS Statistics na uvoz podatkov (1. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798703 Priprava podatkovne datoteke v IBM SPSS Statistics na uvoz podatkov (2. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798706 Uvoz podatkov v IBM SPSS Statistics.]

* '''Analizo manjkajočih vrednosti.''' V spodnjem videu je predstavljen postopek analize manjkajočih vrednosti s katero pridobimo podatke o deležu manjkajočih vrednosti za posamezna vprašanja.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798707 Analiza manjkajočih vrednosti.]

* '''Analizo frekvenc, ki je pomembna za opis vzorca.''' V spodnjih videih je predstavljen postopek analize frekvenc, s katerimi pridobimo podatke o vzorcu. V analizah frekvenc se analizirajo predvsem demografski podatki, ter ostali podatki, ki so pomembni za opis vzorca raziskave.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798741 Analiza frekvenc (1. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798708 Analiza frekvenc (2. del).]

* '''Analizo deskriptivne statistike z oceno normalnosti porazdelitve odgovorov.''' V spodnjem videu je predstavljen postopek analize intervalnih spremenljivk, s katero preverimo normalnost porazdelitve spremenljivk.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798729 Analiza deskriptivne statistike.]

* '''Analizo zanesljivosti (angl. ''reliability'') s Cronbachovo alpho.''' V spodnjem videu je predstavljen postopek izračun vrednosti Cronbachove alphe za spremenljivke, s čimer preverimo zanesljivost spremenljivk.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798737 Analizo zanesljivosti - ''Cronbach's alpha''.]

* '''Agregacijo indikatorjev v spremenljivke za konstrukte.''' V spodnjih videih je predstavljen postopek izračuna vrednosti konstruktov, ki jih dobimo iz vrednosti indikatorjev. Predstavljen je tudi postopek izračuna opisne statistike za nove konstrukte.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798735 Agregacija indikatorjev.]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798705 Analiza deskriptivne statistike agregiranih spremenljivk.]

* '''Analizo korelacij s Pearsonovim, Spearmanovim in Kendallovim koeficientom.''' V spodnjem videu je predstavljen postopek izračuna korelacij med posameznimi konstrukti oziroma izračun korelacij med konstrukti in demografskimi spremenljivkami.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798744 Analiza korelacij - ''Pearson's'', ''Spearman's'' in ''Kendall's correlation coefficients''.]

Vsi '''video posnetki osnovne analize podatkov''' so dostopni na [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p oblaku FVV].
'''Pozor!''' Za ogled morate posnetek prenesti na vašo napravo.

Osnovna analiza podatkov (anketa)

2021-02-08T08:30:59Z

Lukaj:

Osnovna analiza podatkov je v prvi vrsti namenjena '''zaključnim delom na prvi stopnji''', ki temeljijo na dobro pripravljenih anketah. Poleg tega je primerna tudi za osnovno statistično analizo podatkov tekom raziskav ali takoj po njihovem zaključku. Z osnovno analizo lahko obdelamo z anketo zbrane podatke in pridemo do reultatov raziskave.

Osnovna analiza vključuje:

* '''Uvoz podatkov v IBM SPSS Statistics.'''
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798712 Priprava podatkovne datoteke v IBM SPSS Statistics na uvoz podatkov (1. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798703 Priprava podatkovne datoteke v IBM SPSS Statistics na uvoz podatkov (2. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798706 Uvoz podatkov v IBM SPSS Statistics.]

* '''Analizo manjkajočih vrednosti.''' V spodnjem videu je predstavljen postopek analize manjkajočih vrednosti s katero pridobimo podatke o deležu manjkajočih vrednosti za posamezna vprašanja.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798707 Analiza manjkajočih vrednosti.]

* '''Analizo frekvenc, ki je pomembna za opis vzorca.''' V spodnjih videih je predstavljen postopek analize frekvenc, s katerimi pridobimo podatke o vzorcu. V analizah frekvenc se analizirajo predvsem demografski podatki, ter ostali podatki, ki so pomembni za opis vzorca raziskave.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798741 Analiza frekvenc (1. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798708 Analiza frekvenc (2. del).]

* '''Analizo deskriptivne statistike z oceno normalnosti porazdelitve odgovorov.''' V spodnjem videu je predstavljen postopek analize intervalnih spremenljivk, s katero preverimo normalnost porazdelitve spremenljivk.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798729 Analiza deskriptivne statistike.]

* '''Analizo zanesljivosti (angl. ''reliability'') s Cronbachovo alpho.''' V spodnjem videu je predstavljen postopek izračun vrednosti Cronbachove alphe za spremenljivke, s čimer preverimo zanesljivost spremenljivk.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798737 Analizo zanesljivosti - ''Cronbach's alpha''.]

* '''Agregacijo indikatorjev v spremenljivke za konstrukte.''' V spodnjih videih je predstavljen postopek izračuna vrednosti konstruktov, ki jih dobimo iz vrednosti indikatorjev. Predstavljen je tudi postopek izračuna opisne statistike za nove konstrukte.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798735 Agregacija indikatorjev.]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798705 Analiza deskriptivne statistike agregiranih spremenljivk.]

* '''Analizo korelacij s Pearsonovim, Spearmanovim in Kendallovim koeficientom.''' V spodnjem videu je predstavljen postopek izračuna korelacij med konstrukti.
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798744 Analiza korelacij - ''Pearson's'', ''Spearman's'' in ''Kendall's correlation coefficients''.]

Vsi '''video posnetki osnovne analize podatkov''' so dostopni na [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p oblaku FVV].
'''Pozor!''' Za ogled morate posnetek prenesti na vašo napravo.

Čiščenje podatkov (anketa)

2021-02-07T13:13:19Z

Lukaj:

Čiščenje podatkov (anketa)

2021-02-07T13:12:13Z

Lukaj:

Čiščenje podatkov (anketa)

2021-02-07T13:11:24Z

Lukaj:

Osnovna analiza podatkov (anketa)

2021-02-07T12:52:56Z

Lukaj:

Osnovna analiza podatkov je v prvi vrsti namenjena '''zaključnim delom na prvi stopnji''', ki temeljijo na dobro pripravljenih anketah. Poleg tega je primerna tudi za osnovno statistično analizo podatkov tekom raziskav ali takoj po njihovem zaključku. Z osnovno analizo lahko obdelamo z anketo zbrane podatke in pridemo do reultatov raziskave.

Osnovna analiza vključuje:

* '''Uvoz podatkov v IBM SPSS Statistics.'''
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798712 Priprava podatkovne datoteke v IBM SPSS Statistics na uvoz podatkov (1. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798703 Priprava podatkovne datoteke v IBM SPSS Statistics na uvoz podatkov (2. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798706 Uvoz podatkov v IBM SPSS Statistics.]

* '''Analizo manjkajočih vrednosti.'''
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798707 Analiza manjkajočih vrednosti.]

* '''Analizo frekvenc, ki je pomembna za opis vzorca.'''
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798741 Analiza frekvenc (1. del).]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798708 Analiza frekvenc (2. del).]

* '''Analizo deskriptivne statistike z oceno normalnosti porazdelitve odgovorov.'''
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798729 Analiza deskriptivne statistike.]

* '''Analizo zanesljivosti (angl. ''reliability'') s Cronbachovo alpho.'''
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798737 Analizo zanesljivosti - ''Cronbach's alpha''.]

* '''Agregacijo indikatorjev v spremenljivke za konstrukte.'''
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798735 Agregacija indikatorjev.]
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798705 Analiza deskriptivne statistike agregiranih spremenljivk.]

* '''Analizo korelacij s Pearsonovim, Spearmanovim in Kendallovim koeficientom.'''
** [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p?dir=undefined&path=%2F&openfile=2798744 Analiza korelacij - ''Pearson's'', ''Spearman's'' in ''Kendall's correlation coefficients''.]

Vsi '''video posnetki osnovne analize podatkov''' so dostopni na [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p oblaku FVV].
'''Pozor!''' Za ogled morate posnetek prenesti na vašo napravo.

Osnovna analiza podatkov (anketa)

2021-02-07T12:38:38Z

Lukaj:

Osnovna analiza podatkov (anketa)

2021-02-07T10:49:04Z

Lukaj:

Osnovna analiza podatkov (anketa)

2021-01-12T11:37:00Z

Lukaj:

Čiščenje podatkov (anketa)

2021-01-12T11:36:07Z

Lukaj:

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2021-01-12T10:42:45Z

Lukaj: /* Predvidene metode */

Predvidene metode (dispozicija zaključnega dela)

2021-01-12T10:42:18Z

Lukaj: Nova stran z vsebino: V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z...

V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po treh kategorijah:

* '''empirične''' ali '''teoretične'''
* '''kvalitativne''' ali '''kvantitativne'''
* '''primarni''' ali '''sekundarni'''

Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.

{|class="wikitable"
!Obseg:
|-
|To poglavje naj obsega med eno tretjino in eno polovico strani.
|}

===Empirična/teoretična raziskovalna metoda===

Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave.

V kolikor boste izvedli '''teoretično''' raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je '''pregled literature'''.

'''Empirična''' metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na '''kvalitativne''' in '''kvantitativne'''.

===Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda===

Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.

Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili '''kvalitativno raziskavo'''. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je '''intervju''', oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat '''fokusna skupina'''. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo '''opazovanja''', '''pregleda literature''' in '''študije primera'''.

Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili '''kvantitativno raziskavo'''. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z '''anketnim vprašalnikom''' ter izvedba '''eksperimenta'''. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi '''opazovanje''', '''pregled literature''' in '''študijo primera'''. Za kvantitativne raziskave je značilno postavljanje '''hipotez'''.

{| class="wikitable"
|+Prednosti in slabosti kvalitativnih oziroma kvantitativnih metod
|-
|
|'''Prednosti'''
|'''Slabosti'''
|-
|'''Kvalitativna metoda'''
|Metode so prilagodljive - metode lahko prilagajate in spreminjate skladno z novimi ugotovitvami, do katerih pridete tekom raziskave.
Za izvedbo zadostuje manjši vzorec.
|Rezultatov ne morete statistično obdelati in jih posplošiti na populacijo.
Težko uporabite standardizirane raziskovalne postopke, saj so kvalitativne raziskave dokaj specifične.
|-
|'''Kvantitativna metoda'''
|S kvantitativnimi metodami lahko opišete večje sklope podatkov.
Dobite ponovljive rezultate (ob ponovitvi raziskave so ugotovitve iste).
|Za obdelavo podatkov je potrebno poznavanje statističnih metod.
Za veljavne rezultate potrebujete večji vzorec.
|}

===Primarni/sekundarni podatki===

Delitev podatkov na primarne in sekundarne se nanaša na način zbiranja podatkov. Če so podatki '''primarni''' to pomeni, da ste (oziroma jih boste) jih zbirali sami. V kolikor pa so podatki '''sekundarni''' to pomeni, da ste uporabili podatke, ki jih je v preteklosti že zbral nekdo drug.

Primarni podatki so na primer podatki, ki ste jih zbrali z vprašalnikom, ki ste ga pripravili za potrebe raziskave, ki jo trenutno izvajate. Sekundarni podatki pa so na primer podatki, ki jih vzamete iz uradne policijske statistike - zbrala jih je Policija.

Prednost uporabe primarnih podatkov je to, da lahko zberete točno tiste podatke, ki so za vas zanimivi, ter na način, ki bo ustrezal vašim potrebam. Vendar pa to pomeni, da boste morali izvesti svojo raziskavo, ki zahteva precejšen časovni vložek in specifična znanja. Če uporabite sekundarne podatke boste do rezultatov prišli hitreje, prav tako pa lahko uporabite širši nabor podatkov. Vendar pa s tem izgubite nadzor nad načinom zbiranja podatkov, kar lahko pomeni, da so podatki za vašo raziskavo manj primerni kot bi bili primarni.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Zaključno delo bo sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo opravili pregled literature in trendov s področja prenosa informacijsko-varnostnih aktivnosti na zunanje izvajalce. S pregledom bomo skušali identificirati trenutno stanje na področju zagotavljanja informacijske varnosti med MSP v Sloveniji in po svetu, pri čemer bomo poseben poudarek dali zagotavljanju informacijske varnosti s prenosom aktivnosti na zunanje izvajalce.
Empirični del bosta sestavljali dve raziskavi. Prva bo vključevala strukturiran pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na prenos informacijsko-varnostnih aktivnosti in z upravljanjem IKT povezanih procesov na zunanje izvajalce.
V okviru druge raziskave bomo oblikovali vprašalnik, ki bo primarno namenjen oceni stanja med MSP v Sloveniji. Vprašalnik bo vseboval vprašanja o načinu zagotavljanja informacijske varnosti v podjetjih, storitvah, ki jih (če jih) podjetja že prenašajo na zunanje izvajalce, vzrokih/dejavnikih, ki vplivajo na prenos aktivnosti, njihovih potrebah po prenosu drugih potencialnih storitev, prednostih in slabostih tovrstnega pristopa ter splošnih podatkih o podjetju (število zaposlenih, sprejeta politika informacijske varnosti, primarna dejavnost, ...). Vprašalnik bomo v izpolnitev poslali MSP, ki se v Sloveniji ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo. Zbrane podatke bomo nato analizirali s pomočjo statističnega orodja PSPP. Prvi dve hipotezi bomo preverjali s pomočjo opisne statistike in frekvenčnih porazdelitev, tretjo in četrto hipotezo pa bomo preverjali s pomočjo korelacijskih analiz. Rezultati bodo predstavljeni v grafični in tabelarni obliki, v interpretaciji pa bo izvedena tudi njihova primerjava z dosedanjimi raziskavami.

|}

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2021-01-12T10:41:48Z

Lukaj: /* Predvidene metode */

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2021-01-12T10:41:29Z

Lukaj: /* Predvidene metode */

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2021-01-12T10:40:25Z

Lukaj: /* Predpostavke in omejitve */

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2021-01-12T10:40:09Z

Lukaj: /* Predpostavke in omejitve */

Predpostavke in omejitve (dispozicija zaključnega dela)

2021-01-12T10:39:56Z

Lukaj: Nova stran z vsebino: V tem poglavju predstavite kakšne so predpostavke vaše raziskave, ter kateri dejavniki vašo raziskavo omejujejo. Upoštevajte, da so predpostavke in omejitve medsebojno t...

V tem poglavju predstavite kakšne so predpostavke vaše raziskave, ter kateri dejavniki vašo raziskavo omejujejo. Upoštevajte, da so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane.
{| class="wikitable"
|Obseg: Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.
|}

===Prvi odstavek: predpostavke===
Najprej: predpostavke niso hipoteze. Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo na raziskovalni proces. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave.
|}

===Drugi odstavek: omejitve===

V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela.
|}

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer '''predpostavljamo''', da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem '''omejujemo''' ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2021-01-12T10:39:28Z

Lukaj: /* Predpostavke in omejitve */

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2021-01-12T10:08:59Z

Lukaj: /* Cilji in teze */

Cilji in teze 1 (dispozicija zaključnega dela)

2021-01-12T10:08:48Z

Lukaj: Nova stran z vsebino: V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen nalo...

V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.

Poglavje začnite neposredno: Cilj zaključnega dela je... V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: "Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..." (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.

V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze.

Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in '''utemeljena s preteklimi raziskavami'''.

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="fujs2019" />
|-
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.

If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This
led us to the following hypotheses:

: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.

: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.

: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.
|}

Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.

V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite raziskovalna podvprašanja (le izjemoma več kot tri).

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2021-01-12T10:06:04Z

Lukaj: /* Cilji in teze */

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2021-01-12T09:54:48Z

Lukaj: /* Opredelitev problema */

Opis problema 1 (dispozicija zaključnega dela)

2021-01-12T09:54:45Z

Lukaj: Nova stran z vsebino: Opis problema je poglavje dispozicije zaključnega dela, ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi,...

Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.

Tipično ima to poglavje tri sklope:

* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]

{|class="wikitable"
!Namigi
|-
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).
|-
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).
|-
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.
|-
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).
|}

===Splošno o tematiki in opis širšega problema===

Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišite področje, ki se ga bo vaše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavite '''področno problematiko''', ki jo boste v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.

Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepite z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).
{| class="wikitable"
|Obseg: Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.
|}
Iz zgornjega primera lahko razberete tako širši kontekst kot področno problematiko:
* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.
* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.

===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem morate imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravate raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov:

# Najprej predstavite '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem daljšem odstavku zapišite sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati. Namen tega dela je, da prikažete pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavite znanstveno vrzel.
# Nato na koncu '''opredelite raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.
{| class="wikitable"
|Obseg: Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: "Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)".
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Bodite objektivni in temeljiti. Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.

|}
{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.
|}
Iz zgornjega kratkega primera so razvidne tako ugotovitve drugih avtorjev kot tudi opredeljen raziskovalni problem:
* Najprej je predstavljena uporaba izbrane teorije v kontekstu raziskovalnega problema, pri čemer so izpostavljene raziskave, ki prikazujejo učinkovitost E2EE.
* Kot raziskovalni problem je izpostavljeno dejstvo, da do sedaj nobena raziskava ni ugotovila kateri dejavniki povezani z varnostno-motivacijsko teorijo vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE med akademiki.

===Doprinos zaključnega dela===
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujemo raziskovalne metodologije). V tem delu predstavite kako bo naša raziskava zapolnila identificirano znanstveno vrzel, ter kakšen je pomen vaših ugotovitev za nadaljnje raziskave, oziroma uporabo v praksi.

Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.

{| class="wikitable"
|Obseg: Gre za najkrajši odstavek tega poglavja, ki naj ne presega dolžine ene tretjine strani.
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.
|}

Iz zgornjega primera lahko razberete, da je doprinos raziskave identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki, pri čemer raziskava posebno pozornost nameni dejavnikom iz varnostno-motivacijske teorije.

===Raziskovalno vprašanje===
Na koncu poglavja opisa problema je pomembno, da zgornje ugotovitve strnete v jasno in nedvoumno izpostavljeno raziskovalno vprašanje/vprašanja.

Navadno postavite 1-3 raziskovalna vprašanja.
{|class="wikitable"
!Primer
|-
|'''RV1''': Kateri dejavniki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki?
|}

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2021-01-12T09:53:14Z

Lukaj: /* Opredelitev problema */

Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: opredelitev oziroma opis problema, cilje in teze zaključnega dela, predpostavke in omejitve zaključnega dela, predvidene metode zaključnega dela, predvideno strukturo poglavij (kazalo) in seznam predvidenih virov in literature.

==Opredelitev problema==

: ''Glej tudi: [[Opis problema (dispozicija zaključnega dela)]]''
: ''Glej tudi: [[Opis problema 1 (dispozicija zaključnega dela)]]''

Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.

Tipično ima to poglavje tri sklope:

* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]

{|class="wikitable"
!Namigi
|-
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).
|-
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).
|-
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.
|-
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).
|}

===Splošno o tematiki in opis širšega problema===

Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišite področje, ki se ga bo vaše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavite '''področno problematiko''', ki jo boste v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.

Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepite z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).
{| class="wikitable"
|Obseg: Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.
|}
Iz zgornjega primera lahko razberete tako širši kontekst kot področno problematiko:
* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.
* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.

===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem morate imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravate raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov:

# Najprej predstavite '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem daljšem odstavku zapišite sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati. Namen tega dela je, da prikažete pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavite znanstveno vrzel.
# Nato na koncu '''opredelite raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.
{| class="wikitable"
|Obseg: Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: "Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)".
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Bodite objektivni in temeljiti. Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.

|}
{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.
|}
Iz zgornjega kratkega primera so razvidne tako ugotovitve drugih avtorjev kot tudi opredeljen raziskovalni problem:
* Najprej je predstavljena uporaba izbrane teorije v kontekstu raziskovalnega problema, pri čemer so izpostavljene raziskave, ki prikazujejo učinkovitost E2EE.
* Kot raziskovalni problem je izpostavljeno dejstvo, da do sedaj nobena raziskava ni ugotovila kateri dejavniki povezani z varnostno-motivacijsko teorijo vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE med akademiki.

===Doprinos zaključnega dela===
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujemo raziskovalne metodologije). V tem delu predstavite kako bo naša raziskava zapolnila identificirano znanstveno vrzel, ter kakšen je pomen vaših ugotovitev za nadaljnje raziskave, oziroma uporabo v praksi.

Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.

{| class="wikitable"
|Obseg: Gre za najkrajši odstavek tega poglavja, ki naj ne presega dolžine ene tretjine strani.
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.
|}

Iz zgornjega primera lahko razberete, da je doprinos raziskave identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki, pri čemer raziskava posebno pozornost nameni dejavnikom iz varnostno-motivacijske teorije.

===Raziskovalno vprašanje===
Na koncu poglavja opisa problema je pomembno, da zgornje ugotovitve strnete v jasno in nedvoumno izpostavljeno raziskovalno vprašanje/vprašanja.

Navadno postavite 1-3 raziskovalna vprašanja.
{|class="wikitable"
!Primer
|-
|'''RV1''': Kateri dejavniki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki?
|}

==Cilji in teze==

: ''Glej tudi: [[Cilji in teze (dispozicija zaključnega dela)]]''

V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.

Poglavje začnite neposredno: Cilj zaključnega dela je... V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: "Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..." (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.

V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze.

Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in '''utemeljena s preteklimi raziskavami'''.

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="fujs2019" />
|-
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.

If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This
led us to the following hypotheses:

: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.

: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.

: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.
|}

Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.

V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite raziskovalna podvprašanja (le izjemoma več kot tri).

==Predpostavke in omejitve==

{| class="wikitable"
|Obseg: Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.
|}

===Prvi odstavek: predpostavke===
Najprej: predpostavke niso hipoteze. Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo na raziskovalni proces. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave.
|}

===Drugi odstavek: omejitve===

V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela.
|}

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer '''predpostavljamo''', da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem '''omejujemo''' ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.

==Predvidene metode==

V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po treh kategorijah:

* '''empirične''' ali '''teoretične'''
* '''kvalitativne''' ali '''kvantitativne'''
* '''primarni''' ali '''sekundarni'''

Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.

{|class="wikitable"
!Obseg:
|-
|To poglavje naj obsega med eno tretjino in eno polovico strani.
|}

===Empirična/teoretična raziskovalna metoda===

Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave.

V kolikor boste izvedli '''teoretično''' raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je '''pregled literature'''.

'''Empirična''' metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na '''kvalitativne''' in '''kvantitativne'''.

===Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda===

Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.

Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili '''kvalitativno raziskavo'''. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je '''intervju''', oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat '''fokusna skupina'''. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo '''opazovanja''', '''pregleda literature''' in '''študije primera'''.

Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili '''kvantitativno raziskavo'''. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z '''anketnim vprašalnikom''' ter izvedba '''eksperimenta'''. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi '''opazovanje''', '''pregled literature''' in '''študijo primera'''. Za kvantitativne raziskave je značilno postavljanje '''hipotez'''.

{| class="wikitable"
|+Prednosti in slabosti kvalitativnih oziroma kvantitativnih metod
|-
|
|'''Prednosti'''
|'''Slabosti'''
|-
|'''Kvalitativna metoda'''
|Metode so prilagodljive - metode lahko prilagajate in spreminjate skladno z novimi ugotovitvami, do katerih pridete tekom raziskave.
Za izvedbo zadostuje manjši vzorec.
|Rezultatov ne morete statistično obdelati in jih posplošiti na populacijo.
Težko uporabite standardizirane raziskovalne postopke, saj so kvalitativne raziskave dokaj specifične.
|-
|'''Kvantitativna metoda'''
|S kvantitativnimi metodami lahko opišete večje sklope podatkov.
Dobite ponovljive rezultate (ob ponovitvi raziskave so ugotovitve iste).
|Za obdelavo podatkov je potrebno poznavanje statističnih metod.
Za veljavne rezultate potrebujete večji vzorec.
|}

===Primarni/sekundarni podatki===

Delitev podatkov na primarne in sekundarne se nanaša na način zbiranja podatkov. Če so podatki '''primarni''' to pomeni, da ste (oziroma jih boste) jih zbirali sami. V kolikor pa so podatki '''sekundarni''' to pomeni, da ste uporabili podatke, ki jih je v preteklosti že zbral nekdo drug.

Primarni podatki so na primer podatki, ki ste jih zbrali z vprašalnikom, ki ste ga pripravili za potrebe raziskave, ki jo trenutno izvajate. Sekundarni podatki pa so na primer podatki, ki jih vzamete iz uradne policijske statistike - zbrala jih je Policija.

Prednost uporabe primarnih podatkov je to, da lahko zberete točno tiste podatke, ki so za vas zanimivi, ter na način, ki bo ustrezal vašim potrebam. Vendar pa to pomeni, da boste morali izvesti svojo raziskavo, ki zahteva precejšen časovni vložek in specifična znanja. Če uporabite sekundarne podatke boste do rezultatov prišli hitreje, prav tako pa lahko uporabite širši nabor podatkov. Vendar pa s tem izgubite nadzor nad načinom zbiranja podatkov, kar lahko pomeni, da so podatki za vašo raziskavo manj primerni kot bi bili primarni.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Zaključno delo bo sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo opravili pregled literature in trendov s področja prenosa informacijsko-varnostnih aktivnosti na zunanje izvajalce. S pregledom bomo skušali identificirati trenutno stanje na področju zagotavljanja informacijske varnosti med MSP v Sloveniji in po svetu, pri čemer bomo poseben poudarek dali zagotavljanju informacijske varnosti s prenosom aktivnosti na zunanje izvajalce.
Empirični del bosta sestavljali dve raziskavi. Prva bo vključevala strukturiran pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na prenos informacijsko-varnostnih aktivnosti in z upravljanjem IKT povezanih procesov na zunanje izvajalce.
V okviru druge raziskave bomo oblikovali vprašalnik, ki bo primarno namenjen oceni stanja med MSP v Sloveniji. Vprašalnik bo vseboval vprašanja o načinu zagotavljanja informacijske varnosti v podjetjih, storitvah, ki jih (če jih) podjetja že prenašajo na zunanje izvajalce, vzrokih/dejavnikih, ki vplivajo na prenos aktivnosti, njihovih potrebah po prenosu drugih potencialnih storitev, prednostih in slabostih tovrstnega pristopa ter splošnih podatkih o podjetju (število zaposlenih, sprejeta politika informacijske varnosti, primarna dejavnost, ...). Vprašalnik bomo v izpolnitev poslali MSP, ki se v Sloveniji ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo. Zbrane podatke bomo nato analizirali s pomočjo statističnega orodja PSPP. Prvi dve hipotezi bomo preverjali s pomočjo opisne statistike in frekvenčnih porazdelitev, tretjo in četrto hipotezo pa bomo preverjali s pomočjo korelacijskih analiz. Rezultati bodo predstavljeni v grafični in tabelarni obliki, v interpretaciji pa bo izvedena tudi njihova primerjava z dosedanjimi raziskavami.

|}

==Predvidena struktura poglavij==
V tem poglavju morate okvirno zastaviti strukturo poglavij zaključnega dela. Pri tem se posvetite predvsem vsebinskemu delu zaključnega dela - v strukturo poglavij ne vpisujete delov zaključnega dela kot ''Zahvala'', ''Povzetek'' ali ''Kazalo'', temveč navedete zgolj poglavja z vsebino. Pri oblikovanju strukture poglavij se držite '''IMRaD''' (''Introduction'', ''Methods'', ''Results'' and ''Discussion'') strukture.

Primer IMRaD strukture poglavij:
# Uvod
# Teoretično ozadje - To poglavje navadno poimenujemo po naši glavni temi in vsebuje pregled literature, ki se nanaša na našo temo. Lahko se razdeli v več podpoglavij, po tematskih sklopih.
# Metoda
# Rezultati
# Razprava
# Zaključek
# Literatura

Svetujemo, da se glede strukture poglavij posvetujete z mentorjem.

Struktura poglavij ni končna in jo lahko tekom izdelave zaključnega dela prilagajate. Čeprav ni končna, pa vam dobro zapisana struktura poglavij lahko močno koristi pri pisanju zaključnega dela.

==Seznam predvidenih virov in literature==
V tem, zadnjem poglavju dispozicije zaključnega dela, skladno s [https://www.fvv.um.si/wp-content/uploads/2017/11/PrilogaA_Citiranje_in_navajanje_uporabljenih_virov_APA.pdf Pravili citiranja na FVV] navedete literaturo, za katero predvidevate, da jo boste uporabili pri pripravi zaključnega dela. Seznam literature ni končen in ga lahko v zaključnem delu dopolnite, prav tako pa vam posameznega vira v zaključnem delu ni potrebno navesti, če naknadno ugotovite, da ni primeren za vaše zaključno delo.

== Literatura ==

<references>
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref>
<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref>
</references>

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2021-01-07T11:21:21Z

Lukaj: /* Opis/opredelitev problema */

Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: opredelitev oziroma opis problema, cilje in teze zaključnega dela, predpostavke in omejitve zaključnega dela, predvidene metode zaključnega dela, predvideno strukturo poglavij (kazalo) in seznam predvidenih virov in literature.

==Opredelitev problema==

: ''Glej tudi: [[Opis problema (dispozicija zaključnega dela)]]''

Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.

Tipično ima to poglavje tri sklope:

* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]

{|class="wikitable"
!Namigi
|-
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).
|-
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).
|-
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.
|-
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).
|}

===Splošno o tematiki in opis širšega problema===

Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišite področje, ki se ga bo vaše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavite '''področno problematiko''', ki jo boste v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.

Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepite z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).
{| class="wikitable"
|Obseg: Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.
|}
Iz zgornjega primera lahko razberete tako širši kontekst kot področno problematiko:
* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.
* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.

===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem morate imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravate raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov:

# Najprej predstavite '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem daljšem odstavku zapišite sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati. Namen tega dela je, da prikažete pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavite znanstveno vrzel.
# Nato na koncu '''opredelite raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.
{| class="wikitable"
|Obseg: Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: "Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)".
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Bodite objektivni in temeljiti. Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.

|}
{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.
|}
Iz zgornjega kratkega primera so razvidne tako ugotovitve drugih avtorjev kot tudi opredeljen raziskovalni problem:
* Najprej je predstavljena uporaba izbrane teorije v kontekstu raziskovalnega problema, pri čemer so izpostavljene raziskave, ki prikazujejo učinkovitost E2EE.
* Kot raziskovalni problem je izpostavljeno dejstvo, da do sedaj nobena raziskava ni ugotovila kateri dejavniki povezani z varnostno-motivacijsko teorijo vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE med akademiki.

===Doprinos zaključnega dela===
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujemo raziskovalne metodologije). V tem delu predstavite kako bo naša raziskava zapolnila identificirano znanstveno vrzel, ter kakšen je pomen vaših ugotovitev za nadaljnje raziskave, oziroma uporabo v praksi.

Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.

{| class="wikitable"
|Obseg: Gre za najkrajši odstavek tega poglavja, ki naj ne presega dolžine ene tretjine strani.
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.
|}

Iz zgornjega primera lahko razberete, da je doprinos raziskave identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki, pri čemer raziskava posebno pozornost nameni dejavnikom iz varnostno-motivacijske teorije.

===Raziskovalno vprašanje===
Na koncu poglavja opisa problema je pomembno, da zgornje ugotovitve strnete v jasno in nedvoumno izpostavljeno raziskovalno vprašanje/vprašanja.

Navadno postavite 1-3 raziskovalna vprašanja.
{|class="wikitable"
!Primer
|-
|'''RV1''': Kateri dejavniki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki?
|}

==Cilji in teze==

: ''Glej tudi: [[Cilji in teze (dispozicija zaključnega dela)]]''

V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.

Poglavje začnite neposredno: Cilj zaključnega dela je... V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: "Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..." (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.

V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze.

Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in '''utemeljena s preteklimi raziskavami'''.

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="fujs2019" />
|-
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.

If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This
led us to the following hypotheses:

: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.

: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.

: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.
|}

Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.

V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite raziskovalna podvprašanja (le izjemoma več kot tri).

==Predpostavke in omejitve==

{| class="wikitable"
|Obseg: Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.
|}

===Prvi odstavek: predpostavke===
Najprej: predpostavke niso hipoteze. Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo na raziskovalni proces. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave.
|}

===Drugi odstavek: omejitve===

V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela.
|}

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer '''predpostavljamo''', da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem '''omejujemo''' ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.

==Predvidene metode==

V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po treh kategorijah:

* '''empirične''' ali '''teoretične'''
* '''kvalitativne''' ali '''kvantitativne'''
* '''primarni''' ali '''sekundarni'''

Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.

{|class="wikitable"
!Obseg:
|-
|To poglavje naj obsega med eno tretjino in eno polovico strani.
|}

===Empirična/teoretična raziskovalna metoda===

Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave.

V kolikor boste izvedli '''teoretično''' raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je '''pregled literature'''.

'''Empirična''' metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na '''kvalitativne''' in '''kvantitativne'''.

===Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda===

Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.

Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili '''kvalitativno raziskavo'''. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je '''intervju''', oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat '''fokusna skupina'''. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo '''opazovanja''', '''pregleda literature''' in '''študije primera'''.

Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili '''kvantitativno raziskavo'''. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z '''anketnim vprašalnikom''' ter izvedba '''eksperimenta'''. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi '''opazovanje''', '''pregled literature''' in '''študijo primera'''. Za kvantitativne raziskave je značilno postavljanje '''hipotez'''.

{| class="wikitable"
|+Prednosti in slabosti kvalitativnih oziroma kvantitativnih metod
|-
|
|'''Prednosti'''
|'''Slabosti'''
|-
|'''Kvalitativna metoda'''
|Metode so prilagodljive - metode lahko prilagajate in spreminjate skladno z novimi ugotovitvami, do katerih pridete tekom raziskave.
Za izvedbo zadostuje manjši vzorec.
|Rezultatov ne morete statistično obdelati in jih posplošiti na populacijo.
Težko uporabite standardizirane raziskovalne postopke, saj so kvalitativne raziskave dokaj specifične.
|-
|'''Kvantitativna metoda'''
|S kvantitativnimi metodami lahko opišete večje sklope podatkov.
Dobite ponovljive rezultate (ob ponovitvi raziskave so ugotovitve iste).
|Za obdelavo podatkov je potrebno poznavanje statističnih metod.
Za veljavne rezultate potrebujete večji vzorec.
|}

===Primarni/sekundarni podatki===

Delitev podatkov na primarne in sekundarne se nanaša na način zbiranja podatkov. Če so podatki '''primarni''' to pomeni, da ste (oziroma jih boste) jih zbirali sami. V kolikor pa so podatki '''sekundarni''' to pomeni, da ste uporabili podatke, ki jih je v preteklosti že zbral nekdo drug.

Primarni podatki so na primer podatki, ki ste jih zbrali z vprašalnikom, ki ste ga pripravili za potrebe raziskave, ki jo trenutno izvajate. Sekundarni podatki pa so na primer podatki, ki jih vzamete iz uradne policijske statistike - zbrala jih je Policija.

Prednost uporabe primarnih podatkov je to, da lahko zberete točno tiste podatke, ki so za vas zanimivi, ter na način, ki bo ustrezal vašim potrebam. Vendar pa to pomeni, da boste morali izvesti svojo raziskavo, ki zahteva precejšen časovni vložek in specifična znanja. Če uporabite sekundarne podatke boste do rezultatov prišli hitreje, prav tako pa lahko uporabite širši nabor podatkov. Vendar pa s tem izgubite nadzor nad načinom zbiranja podatkov, kar lahko pomeni, da so podatki za vašo raziskavo manj primerni kot bi bili primarni.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Zaključno delo bo sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo opravili pregled literature in trendov s področja prenosa informacijsko-varnostnih aktivnosti na zunanje izvajalce. S pregledom bomo skušali identificirati trenutno stanje na področju zagotavljanja informacijske varnosti med MSP v Sloveniji in po svetu, pri čemer bomo poseben poudarek dali zagotavljanju informacijske varnosti s prenosom aktivnosti na zunanje izvajalce.
Empirični del bosta sestavljali dve raziskavi. Prva bo vključevala strukturiran pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na prenos informacijsko-varnostnih aktivnosti in z upravljanjem IKT povezanih procesov na zunanje izvajalce.
V okviru druge raziskave bomo oblikovali vprašalnik, ki bo primarno namenjen oceni stanja med MSP v Sloveniji. Vprašalnik bo vseboval vprašanja o načinu zagotavljanja informacijske varnosti v podjetjih, storitvah, ki jih (če jih) podjetja že prenašajo na zunanje izvajalce, vzrokih/dejavnikih, ki vplivajo na prenos aktivnosti, njihovih potrebah po prenosu drugih potencialnih storitev, prednostih in slabostih tovrstnega pristopa ter splošnih podatkih o podjetju (število zaposlenih, sprejeta politika informacijske varnosti, primarna dejavnost, ...). Vprašalnik bomo v izpolnitev poslali MSP, ki se v Sloveniji ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo. Zbrane podatke bomo nato analizirali s pomočjo statističnega orodja PSPP. Prvi dve hipotezi bomo preverjali s pomočjo opisne statistike in frekvenčnih porazdelitev, tretjo in četrto hipotezo pa bomo preverjali s pomočjo korelacijskih analiz. Rezultati bodo predstavljeni v grafični in tabelarni obliki, v interpretaciji pa bo izvedena tudi njihova primerjava z dosedanjimi raziskavami.

|}

==Predvidena struktura poglavij==
V tem poglavju morate okvirno zastaviti strukturo poglavij zaključnega dela. Pri tem se posvetite predvsem vsebinskemu delu zaključnega dela - v strukturo poglavij ne vpisujete delov zaključnega dela kot ''Zahvala'', ''Povzetek'' ali ''Kazalo'', temveč navedete zgolj poglavja z vsebino. Pri oblikovanju strukture poglavij se držite '''IMRaD''' (''Introduction'', ''Methods'', ''Results'' and ''Discussion'') strukture.

Primer IMRaD strukture poglavij:
# Uvod
# Teoretično ozadje - To poglavje navadno poimenujemo po naši glavni temi in vsebuje pregled literature, ki se nanaša na našo temo. Lahko se razdeli v več podpoglavij, po tematskih sklopih.
# Metoda
# Rezultati
# Razprava
# Zaključek
# Literatura

Svetujemo, da se glede strukture poglavij posvetujete z mentorjem.

Struktura poglavij ni končna in jo lahko tekom izdelave zaključnega dela prilagajate. Čeprav ni končna, pa vam dobro zapisana struktura poglavij lahko močno koristi pri pisanju zaključnega dela.

==Seznam predvidenih virov in literature==
V tem, zadnjem poglavju dispozicije zaključnega dela, skladno s [https://www.fvv.um.si/wp-content/uploads/2017/11/PrilogaA_Citiranje_in_navajanje_uporabljenih_virov_APA.pdf Pravili citiranja na FVV] navedete literaturo, za katero predvidevate, da jo boste uporabili pri pripravi zaključnega dela. Seznam literature ni končen in ga lahko v zaključnem delu dopolnite, prav tako pa vam posameznega vira v zaključnem delu ni potrebno navesti, če naknadno ugotovite, da ni primeren za vaše zaključno delo.

== Literatura ==

<references>
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref>
<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref>
</references>

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2020-12-29T17:17:44Z

Lukaj: /* Predvidena struktura poglavij */

Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: opredelitev oziroma opis problema, cilje in teze zaključnega dela, predpostavke in omejitve zaključnega dela, predvidene metode zaključnega dela, predvideno strukturo poglavij (kazalo) in seznam predvidenih virov in literature.

==Opis/opredelitev problema==
Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.

Tipično ima to poglavje tri sklope:

* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]

{|class="wikitable"
!Namigi
|-
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).
|-
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).
|-
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.
|-
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).
|}

===Splošno o tematiki in opis širšega problema===

Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišite področje, ki se ga bo vaše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavite '''področno problematiko''', ki jo boste v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.

Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepite z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).
{| class="wikitable"
|Obseg: Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.
|}
Iz zgornjega primera lahko razberete tako širši kontekst kot področno problematiko:
* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.
* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.

===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem morate imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravate raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov:

# Najprej predstavite '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem daljšem odstavku zapišite sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati. Namen tega dela je, da prikažete pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavite znanstveno vrzel.
# Nato na koncu '''opredelite raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.
{| class="wikitable"
|Obseg: Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: "Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)".
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Bodite objektivni in temeljiti. Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.

|}
{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.
|}
Iz zgornjega kratkega primera so razvidne tako ugotovitve drugih avtorjev kot tudi opredeljen raziskovalni problem:
* Najprej je predstavljena uporaba izbrane teorije v kontekstu raziskovalnega problema, pri čemer so izpostavljene raziskave, ki prikazujejo učinkovitost E2EE.
* Kot raziskovalni problem je izpostavljeno dejstvo, da do sedaj nobena raziskava ni ugotovila kateri dejavniki povezani z varnostno-motivacijsko teorijo vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE med akademiki.

===Doprinos zaključnega dela===
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujemo raziskovalne metodologije). V tem delu predstavite kako bo naša raziskava zapolnila identificirano znanstveno vrzel, ter kakšen je pomen vaših ugotovitev za nadaljnje raziskave, oziroma uporabo v praksi.

Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.

{| class="wikitable"
|Obseg: Gre za najkrajši odstavek tega poglavja, ki naj ne presega dolžine ene tretjine strani.
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.
|}

Iz zgornjega primera lahko razberete, da je doprinos raziskave identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki, pri čemer raziskava posebno pozornost nameni dejavnikom iz varnostno-motivacijske teorije.

===Raziskovalno vprašanje===
Na koncu poglavja opisa problema je pomembno, da zgornje ugotovitve strnete v jasno in nedvoumno izpostavljeno raziskovalno vprašanje/vprašanja.

Navadno postavite 1-3 raziskovalna vprašanja.
{|class="wikitable"
!Primer
|-
|'''RV1''': Kateri dejavniki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki?
|}

==Cilji in teze==

V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.

Poglavje začnite neposredno: Cilj zaključnega dela je... V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: "Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..." (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.

V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze.

Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in '''utemeljena s preteklimi raziskavami'''.

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="fujs2019" />
|-
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.

If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This
led us to the following hypotheses:

: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.

: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.

: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.
|}

Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.

V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite raziskovalna podvprašanja (le izjemoma več kot tri).

==Predpostavke in omejitve==

{| class="wikitable"
|Obseg: Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.
|}

===Prvi odstavek: predpostavke===
Najprej: predpostavke niso hipoteze. Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo na raziskovalni proces. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave.
|}

===Drugi odstavek: omejitve===

V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela.
|}

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer '''predpostavljamo''', da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem '''omejujemo''' ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.

==Predvidene metode==

V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po treh kategorijah:

* '''empirične''' ali '''teoretične'''
* '''kvalitativne''' ali '''kvantitativne'''
* '''primarni''' ali '''sekundarni'''

Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.

{|class="wikitable"
!Obseg:
|-
|To poglavje naj obsega med eno tretjino in eno polovico strani.
|}

===Empirična/teoretična raziskovalna metoda===

Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave.

V kolikor boste izvedli '''teoretično''' raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je '''pregled literature'''.

'''Empirična''' metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na '''kvalitativne''' in '''kvantitativne'''.

===Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda===

Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.

Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili '''kvalitativno raziskavo'''. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je '''intervju''', oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat '''fokusna skupina'''. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo '''opazovanja''', '''pregleda literature''' in '''študije primera'''.

Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili '''kvantitativno raziskavo'''. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z '''anketnim vprašalnikom''' ter izvedba '''eksperimenta'''. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi '''opazovanje''', '''pregled literature''' in '''študijo primera'''. Za kvantitativne raziskave je značilno postavljanje '''hipotez'''.

{| class="wikitable"
|+Prednosti in slabosti kvalitativnih oziroma kvantitativnih metod
|-
|
|'''Prednosti'''
|'''Slabosti'''
|-
|'''Kvalitativna metoda'''
|Metode so prilagodljive - metode lahko prilagajate in spreminjate skladno z novimi ugotovitvami, do katerih pridete tekom raziskave.
Za izvedbo zadostuje manjši vzorec.
|Rezultatov ne morete statistično obdelati in jih posplošiti na populacijo.
Težko uporabite standardizirane raziskovalne postopke, saj so kvalitativne raziskave dokaj specifične.
|-
|'''Kvantitativna metoda'''
|S kvantitativnimi metodami lahko opišete večje sklope podatkov.
Dobite ponovljive rezultate (ob ponovitvi raziskave so ugotovitve iste).
|Za obdelavo podatkov je potrebno poznavanje statističnih metod.
Za veljavne rezultate potrebujete večji vzorec.
|}

===Primarni/sekundarni podatki===

Delitev podatkov na primarne in sekundarne se nanaša na način zbiranja podatkov. Če so podatki '''primarni''' to pomeni, da ste (oziroma jih boste) jih zbirali sami. V kolikor pa so podatki '''sekundarni''' to pomeni, da ste uporabili podatke, ki jih je v preteklosti že zbral nekdo drug.

Primarni podatki so na primer podatki, ki ste jih zbrali z vprašalnikom, ki ste ga pripravili za potrebe raziskave, ki jo trenutno izvajate. Sekundarni podatki pa so na primer podatki, ki jih vzamete iz uradne policijske statistike - zbrala jih je Policija.

Prednost uporabe primarnih podatkov je to, da lahko zberete točno tiste podatke, ki so za vas zanimivi, ter na način, ki bo ustrezal vašim potrebam. Vendar pa to pomeni, da boste morali izvesti svojo raziskavo, ki zahteva precejšen časovni vložek in specifična znanja. Če uporabite sekundarne podatke boste do rezultatov prišli hitreje, prav tako pa lahko uporabite širši nabor podatkov. Vendar pa s tem izgubite nadzor nad načinom zbiranja podatkov, kar lahko pomeni, da so podatki za vašo raziskavo manj primerni kot bi bili primarni.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Zaključno delo bo sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo opravili pregled literature in trendov s področja prenosa informacijsko-varnostnih aktivnosti na zunanje izvajalce. S pregledom bomo skušali identificirati trenutno stanje na področju zagotavljanja informacijske varnosti med MSP v Sloveniji in po svetu, pri čemer bomo poseben poudarek dali zagotavljanju informacijske varnosti s prenosom aktivnosti na zunanje izvajalce.
Empirični del bosta sestavljali dve raziskavi. Prva bo vključevala strukturiran pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na prenos informacijsko-varnostnih aktivnosti in z upravljanjem IKT povezanih procesov na zunanje izvajalce.
V okviru druge raziskave bomo oblikovali vprašalnik, ki bo primarno namenjen oceni stanja med MSP v Sloveniji. Vprašalnik bo vseboval vprašanja o načinu zagotavljanja informacijske varnosti v podjetjih, storitvah, ki jih (če jih) podjetja že prenašajo na zunanje izvajalce, vzrokih/dejavnikih, ki vplivajo na prenos aktivnosti, njihovih potrebah po prenosu drugih potencialnih storitev, prednostih in slabostih tovrstnega pristopa ter splošnih podatkih o podjetju (število zaposlenih, sprejeta politika informacijske varnosti, primarna dejavnost, ...). Vprašalnik bomo v izpolnitev poslali MSP, ki se v Sloveniji ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo. Zbrane podatke bomo nato analizirali s pomočjo statističnega orodja PSPP. Prvi dve hipotezi bomo preverjali s pomočjo opisne statistike in frekvenčnih porazdelitev, tretjo in četrto hipotezo pa bomo preverjali s pomočjo korelacijskih analiz. Rezultati bodo predstavljeni v grafični in tabelarni obliki, v interpretaciji pa bo izvedena tudi njihova primerjava z dosedanjimi raziskavami.

|}

==Predvidena struktura poglavij==
V tem poglavju morate okvirno zastaviti strukturo poglavij zaključnega dela. Pri tem se posvetite predvsem vsebinskemu delu zaključnega dela - v strukturo poglavij ne vpisujete delov zaključnega dela kot ''Zahvala'', ''Povzetek'' ali ''Kazalo'', temveč navedete zgolj poglavja z vsebino. Pri oblikovanju strukture poglavij se držite '''IMRaD''' (''Introduction'', ''Methods'', ''Results'' and ''Discussion'') strukture.

Primer IMRaD strukture poglavij:
# Uvod
# Teoretično ozadje - To poglavje navadno poimenujemo po naši glavni temi in vsebuje pregled literature, ki se nanaša na našo temo. Lahko se razdeli v več podpoglavij, po tematskih sklopih.
# Metoda
# Rezultati
# Razprava
# Zaključek
# Literatura

Svetujemo, da se glede strukture poglavij posvetujete z mentorjem.

Struktura poglavij ni končna in jo lahko tekom izdelave zaključnega dela prilagajate. Čeprav ni končna, pa vam dobro zapisana struktura poglavij lahko močno koristi pri pisanju zaključnega dela.

==Seznam predvidenih virov in literature==
V tem, zadnjem poglavju dispozicije zaključnega dela, skladno s [https://www.fvv.um.si/wp-content/uploads/2017/11/PrilogaA_Citiranje_in_navajanje_uporabljenih_virov_APA.pdf Pravili citiranja na FVV] navedete literaturo, za katero predvidevate, da jo boste uporabili pri pripravi zaključnega dela. Seznam literature ni končen in ga lahko v zaključnem delu dopolnite, prav tako pa vam posameznega vira v zaključnem delu ni potrebno navesti, če naknadno ugotovite, da ni primeren za vaše zaključno delo.

== Literatura ==

<references>
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref>
<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref>
</references>

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2020-12-29T17:15:42Z

Lukaj: /* Seznam predvidenih virov in literature */

Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: opredelitev oziroma opis problema, cilje in teze zaključnega dela, predpostavke in omejitve zaključnega dela, predvidene metode zaključnega dela, predvideno strukturo poglavij (kazalo) in seznam predvidenih virov in literature.

==Opis/opredelitev problema==
Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.

Tipično ima to poglavje tri sklope:

* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]

{|class="wikitable"
!Namigi
|-
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).
|-
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).
|-
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.
|-
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).
|}

===Splošno o tematiki in opis širšega problema===

Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišite področje, ki se ga bo vaše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavite '''področno problematiko''', ki jo boste v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.

Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepite z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).
{| class="wikitable"
|Obseg: Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.
|}
Iz zgornjega primera lahko razberete tako širši kontekst kot področno problematiko:
* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.
* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.

===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem morate imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravate raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov:

# Najprej predstavite '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem daljšem odstavku zapišite sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati. Namen tega dela je, da prikažete pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavite znanstveno vrzel.
# Nato na koncu '''opredelite raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.
{| class="wikitable"
|Obseg: Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: "Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)".
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Bodite objektivni in temeljiti. Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.

|}
{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.
|}
Iz zgornjega kratkega primera so razvidne tako ugotovitve drugih avtorjev kot tudi opredeljen raziskovalni problem:
* Najprej je predstavljena uporaba izbrane teorije v kontekstu raziskovalnega problema, pri čemer so izpostavljene raziskave, ki prikazujejo učinkovitost E2EE.
* Kot raziskovalni problem je izpostavljeno dejstvo, da do sedaj nobena raziskava ni ugotovila kateri dejavniki povezani z varnostno-motivacijsko teorijo vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE med akademiki.

===Doprinos zaključnega dela===
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujemo raziskovalne metodologije). V tem delu predstavite kako bo naša raziskava zapolnila identificirano znanstveno vrzel, ter kakšen je pomen vaših ugotovitev za nadaljnje raziskave, oziroma uporabo v praksi.

Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.

{| class="wikitable"
|Obseg: Gre za najkrajši odstavek tega poglavja, ki naj ne presega dolžine ene tretjine strani.
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.
|}

Iz zgornjega primera lahko razberete, da je doprinos raziskave identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki, pri čemer raziskava posebno pozornost nameni dejavnikom iz varnostno-motivacijske teorije.

===Raziskovalno vprašanje===
Na koncu poglavja opisa problema je pomembno, da zgornje ugotovitve strnete v jasno in nedvoumno izpostavljeno raziskovalno vprašanje/vprašanja.

Navadno postavite 1-3 raziskovalna vprašanja.
{|class="wikitable"
!Primer
|-
|'''RV1''': Kateri dejavniki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki?
|}

==Cilji in teze==

V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.

Poglavje začnite neposredno: Cilj zaključnega dela je... V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: "Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..." (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.

V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze.

Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in '''utemeljena s preteklimi raziskavami'''.

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="fujs2019" />
|-
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.

If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This
led us to the following hypotheses:

: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.

: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.

: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.
|}

Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.

V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite raziskovalna podvprašanja (le izjemoma več kot tri).

==Predpostavke in omejitve==

{| class="wikitable"
|Obseg: Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.
|}

===Prvi odstavek: predpostavke===
Najprej: predpostavke niso hipoteze. Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo na raziskovalni proces. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave.
|}

===Drugi odstavek: omejitve===

V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela.
|}

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer '''predpostavljamo''', da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem '''omejujemo''' ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.

==Predvidene metode==

V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po treh kategorijah:

* '''empirične''' ali '''teoretične'''
* '''kvalitativne''' ali '''kvantitativne'''
* '''primarni''' ali '''sekundarni'''

Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.

{|class="wikitable"
!Obseg:
|-
|To poglavje naj obsega med eno tretjino in eno polovico strani.
|}

===Empirična/teoretična raziskovalna metoda===

Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave.

V kolikor boste izvedli '''teoretično''' raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je '''pregled literature'''.

'''Empirična''' metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na '''kvalitativne''' in '''kvantitativne'''.

===Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda===

Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.

Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili '''kvalitativno raziskavo'''. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je '''intervju''', oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat '''fokusna skupina'''. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo '''opazovanja''', '''pregleda literature''' in '''študije primera'''.

Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili '''kvantitativno raziskavo'''. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z '''anketnim vprašalnikom''' ter izvedba '''eksperimenta'''. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi '''opazovanje''', '''pregled literature''' in '''študijo primera'''. Za kvantitativne raziskave je značilno postavljanje '''hipotez'''.

{| class="wikitable"
|+Prednosti in slabosti kvalitativnih oziroma kvantitativnih metod
|-
|
|'''Prednosti'''
|'''Slabosti'''
|-
|'''Kvalitativna metoda'''
|Metode so prilagodljive - metode lahko prilagajate in spreminjate skladno z novimi ugotovitvami, do katerih pridete tekom raziskave.
Za izvedbo zadostuje manjši vzorec.
|Rezultatov ne morete statistično obdelati in jih posplošiti na populacijo.
Težko uporabite standardizirane raziskovalne postopke, saj so kvalitativne raziskave dokaj specifične.
|-
|'''Kvantitativna metoda'''
|S kvantitativnimi metodami lahko opišete večje sklope podatkov.
Dobite ponovljive rezultate (ob ponovitvi raziskave so ugotovitve iste).
|Za obdelavo podatkov je potrebno poznavanje statističnih metod.
Za veljavne rezultate potrebujete večji vzorec.
|}

===Primarni/sekundarni podatki===

Delitev podatkov na primarne in sekundarne se nanaša na način zbiranja podatkov. Če so podatki '''primarni''' to pomeni, da ste (oziroma jih boste) jih zbirali sami. V kolikor pa so podatki '''sekundarni''' to pomeni, da ste uporabili podatke, ki jih je v preteklosti že zbral nekdo drug.

Primarni podatki so na primer podatki, ki ste jih zbrali z vprašalnikom, ki ste ga pripravili za potrebe raziskave, ki jo trenutno izvajate. Sekundarni podatki pa so na primer podatki, ki jih vzamete iz uradne policijske statistike - zbrala jih je Policija.

Prednost uporabe primarnih podatkov je to, da lahko zberete točno tiste podatke, ki so za vas zanimivi, ter na način, ki bo ustrezal vašim potrebam. Vendar pa to pomeni, da boste morali izvesti svojo raziskavo, ki zahteva precejšen časovni vložek in specifična znanja. Če uporabite sekundarne podatke boste do rezultatov prišli hitreje, prav tako pa lahko uporabite širši nabor podatkov. Vendar pa s tem izgubite nadzor nad načinom zbiranja podatkov, kar lahko pomeni, da so podatki za vašo raziskavo manj primerni kot bi bili primarni.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Zaključno delo bo sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo opravili pregled literature in trendov s področja prenosa informacijsko-varnostnih aktivnosti na zunanje izvajalce. S pregledom bomo skušali identificirati trenutno stanje na področju zagotavljanja informacijske varnosti med MSP v Sloveniji in po svetu, pri čemer bomo poseben poudarek dali zagotavljanju informacijske varnosti s prenosom aktivnosti na zunanje izvajalce.
Empirični del bosta sestavljali dve raziskavi. Prva bo vključevala strukturiran pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na prenos informacijsko-varnostnih aktivnosti in z upravljanjem IKT povezanih procesov na zunanje izvajalce.
V okviru druge raziskave bomo oblikovali vprašalnik, ki bo primarno namenjen oceni stanja med MSP v Sloveniji. Vprašalnik bo vseboval vprašanja o načinu zagotavljanja informacijske varnosti v podjetjih, storitvah, ki jih (če jih) podjetja že prenašajo na zunanje izvajalce, vzrokih/dejavnikih, ki vplivajo na prenos aktivnosti, njihovih potrebah po prenosu drugih potencialnih storitev, prednostih in slabostih tovrstnega pristopa ter splošnih podatkih o podjetju (število zaposlenih, sprejeta politika informacijske varnosti, primarna dejavnost, ...). Vprašalnik bomo v izpolnitev poslali MSP, ki se v Sloveniji ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo. Zbrane podatke bomo nato analizirali s pomočjo statističnega orodja PSPP. Prvi dve hipotezi bomo preverjali s pomočjo opisne statistike in frekvenčnih porazdelitev, tretjo in četrto hipotezo pa bomo preverjali s pomočjo korelacijskih analiz. Rezultati bodo predstavljeni v grafični in tabelarni obliki, v interpretaciji pa bo izvedena tudi njihova primerjava z dosedanjimi raziskavami.

|}

==Predvidena struktura poglavij==
V tem poglavju morate okvirno zastaviti strukturo poglavij zaključnega dela. Pri tem se posvetite predvsem vsebinskemu delu zaključnega dela - v strukturo poglavij ne vpisujete delov zaključnega dela kot ''Zahvala'', ''Povzetek'' ali ''Kazalo'', temveč navedete zgolj poglavja z vsebino. Pri oblikovanju strukture poglavij se držite '''IMRaD''' (''Introduction'', ''Methods'', ''Results'' and ''Discussion'') strukture.

Primer IMRaD strukture poglavij:
*Uvod
*Teoretično ozadje - To poglavje navadno poimenujemo po naši glavni temi in vsebuje pregled literature, ki se nanaša na našo temo. Lahko se razdeli v več podpoglavij, po tematskih sklopih.
*Metoda
*Rezultati
*Razprava
*Zaključek
*Literatura

Svetujemo, da se glede strukture poglavij posvetujete z mentorjem.

Struktura poglavij ni končna in jo lahko tekom izdelave zaključnega dela prilagajate. Čeprav ni končna, pa vam dobro zapisana struktura poglavij lahko močno koristi pri pisanju zaključnega dela.

==Seznam predvidenih virov in literature==
V tem, zadnjem poglavju dispozicije zaključnega dela, skladno s [https://www.fvv.um.si/wp-content/uploads/2017/11/PrilogaA_Citiranje_in_navajanje_uporabljenih_virov_APA.pdf Pravili citiranja na FVV] navedete literaturo, za katero predvidevate, da jo boste uporabili pri pripravi zaključnega dela. Seznam literature ni končen in ga lahko v zaključnem delu dopolnite, prav tako pa vam posameznega vira v zaključnem delu ni potrebno navesti, če naknadno ugotovite, da ni primeren za vaše zaključno delo.

== Literatura ==

<references>
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref>
<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref>
</references>

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2020-12-29T17:12:44Z

Lukaj: /* Seznam predvidenih virov in literature */

Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: opredelitev oziroma opis problema, cilje in teze zaključnega dela, predpostavke in omejitve zaključnega dela, predvidene metode zaključnega dela, predvideno strukturo poglavij (kazalo) in seznam predvidenih virov in literature.

==Opis/opredelitev problema==
Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.

Tipično ima to poglavje tri sklope:

* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]

{|class="wikitable"
!Namigi
|-
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).
|-
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).
|-
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.
|-
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).
|}

===Splošno o tematiki in opis širšega problema===

Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišite področje, ki se ga bo vaše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavite '''področno problematiko''', ki jo boste v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.

Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepite z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).
{| class="wikitable"
|Obseg: Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.
|}
Iz zgornjega primera lahko razberete tako širši kontekst kot področno problematiko:
* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.
* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.

===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem morate imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravate raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov:

# Najprej predstavite '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem daljšem odstavku zapišite sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati. Namen tega dela je, da prikažete pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavite znanstveno vrzel.
# Nato na koncu '''opredelite raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.
{| class="wikitable"
|Obseg: Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: "Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)".
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Bodite objektivni in temeljiti. Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.

|}
{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.
|}
Iz zgornjega kratkega primera so razvidne tako ugotovitve drugih avtorjev kot tudi opredeljen raziskovalni problem:
* Najprej je predstavljena uporaba izbrane teorije v kontekstu raziskovalnega problema, pri čemer so izpostavljene raziskave, ki prikazujejo učinkovitost E2EE.
* Kot raziskovalni problem je izpostavljeno dejstvo, da do sedaj nobena raziskava ni ugotovila kateri dejavniki povezani z varnostno-motivacijsko teorijo vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE med akademiki.

===Doprinos zaključnega dela===
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujemo raziskovalne metodologije). V tem delu predstavite kako bo naša raziskava zapolnila identificirano znanstveno vrzel, ter kakšen je pomen vaših ugotovitev za nadaljnje raziskave, oziroma uporabo v praksi.

Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.

{| class="wikitable"
|Obseg: Gre za najkrajši odstavek tega poglavja, ki naj ne presega dolžine ene tretjine strani.
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.
|}

Iz zgornjega primera lahko razberete, da je doprinos raziskave identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki, pri čemer raziskava posebno pozornost nameni dejavnikom iz varnostno-motivacijske teorije.

===Raziskovalno vprašanje===
Na koncu poglavja opisa problema je pomembno, da zgornje ugotovitve strnete v jasno in nedvoumno izpostavljeno raziskovalno vprašanje/vprašanja.

Navadno postavite 1-3 raziskovalna vprašanja.
{|class="wikitable"
!Primer
|-
|'''RV1''': Kateri dejavniki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki?
|}

==Cilji in teze==

V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.

Poglavje začnite neposredno: Cilj zaključnega dela je... V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: "Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..." (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.

V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze.

Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in '''utemeljena s preteklimi raziskavami'''.

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="fujs2019" />
|-
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.

If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This
led us to the following hypotheses:

: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.

: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.

: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.
|}

Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.

V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite raziskovalna podvprašanja (le izjemoma več kot tri).

==Predpostavke in omejitve==

{| class="wikitable"
|Obseg: Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.
|}

===Prvi odstavek: predpostavke===
Najprej: predpostavke niso hipoteze. Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo na raziskovalni proces. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave.
|}

===Drugi odstavek: omejitve===

V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela.
|}

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer '''predpostavljamo''', da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem '''omejujemo''' ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.

==Predvidene metode==

V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po treh kategorijah:

* '''empirične''' ali '''teoretične'''
* '''kvalitativne''' ali '''kvantitativne'''
* '''primarni''' ali '''sekundarni'''

Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.

{|class="wikitable"
!Obseg:
|-
|To poglavje naj obsega med eno tretjino in eno polovico strani.
|}

===Empirična/teoretična raziskovalna metoda===

Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave.

V kolikor boste izvedli '''teoretično''' raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je '''pregled literature'''.

'''Empirična''' metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na '''kvalitativne''' in '''kvantitativne'''.

===Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda===

Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.

Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili '''kvalitativno raziskavo'''. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je '''intervju''', oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat '''fokusna skupina'''. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo '''opazovanja''', '''pregleda literature''' in '''študije primera'''.

Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili '''kvantitativno raziskavo'''. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z '''anketnim vprašalnikom''' ter izvedba '''eksperimenta'''. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi '''opazovanje''', '''pregled literature''' in '''študijo primera'''. Za kvantitativne raziskave je značilno postavljanje '''hipotez'''.

{| class="wikitable"
|+Prednosti in slabosti kvalitativnih oziroma kvantitativnih metod
|-
|
|'''Prednosti'''
|'''Slabosti'''
|-
|'''Kvalitativna metoda'''
|Metode so prilagodljive - metode lahko prilagajate in spreminjate skladno z novimi ugotovitvami, do katerih pridete tekom raziskave.
Za izvedbo zadostuje manjši vzorec.
|Rezultatov ne morete statistično obdelati in jih posplošiti na populacijo.
Težko uporabite standardizirane raziskovalne postopke, saj so kvalitativne raziskave dokaj specifične.
|-
|'''Kvantitativna metoda'''
|S kvantitativnimi metodami lahko opišete večje sklope podatkov.
Dobite ponovljive rezultate (ob ponovitvi raziskave so ugotovitve iste).
|Za obdelavo podatkov je potrebno poznavanje statističnih metod.
Za veljavne rezultate potrebujete večji vzorec.
|}

===Primarni/sekundarni podatki===

Delitev podatkov na primarne in sekundarne se nanaša na način zbiranja podatkov. Če so podatki '''primarni''' to pomeni, da ste (oziroma jih boste) jih zbirali sami. V kolikor pa so podatki '''sekundarni''' to pomeni, da ste uporabili podatke, ki jih je v preteklosti že zbral nekdo drug.

Primarni podatki so na primer podatki, ki ste jih zbrali z vprašalnikom, ki ste ga pripravili za potrebe raziskave, ki jo trenutno izvajate. Sekundarni podatki pa so na primer podatki, ki jih vzamete iz uradne policijske statistike - zbrala jih je Policija.

Prednost uporabe primarnih podatkov je to, da lahko zberete točno tiste podatke, ki so za vas zanimivi, ter na način, ki bo ustrezal vašim potrebam. Vendar pa to pomeni, da boste morali izvesti svojo raziskavo, ki zahteva precejšen časovni vložek in specifična znanja. Če uporabite sekundarne podatke boste do rezultatov prišli hitreje, prav tako pa lahko uporabite širši nabor podatkov. Vendar pa s tem izgubite nadzor nad načinom zbiranja podatkov, kar lahko pomeni, da so podatki za vašo raziskavo manj primerni kot bi bili primarni.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Zaključno delo bo sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo opravili pregled literature in trendov s področja prenosa informacijsko-varnostnih aktivnosti na zunanje izvajalce. S pregledom bomo skušali identificirati trenutno stanje na področju zagotavljanja informacijske varnosti med MSP v Sloveniji in po svetu, pri čemer bomo poseben poudarek dali zagotavljanju informacijske varnosti s prenosom aktivnosti na zunanje izvajalce.
Empirični del bosta sestavljali dve raziskavi. Prva bo vključevala strukturiran pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na prenos informacijsko-varnostnih aktivnosti in z upravljanjem IKT povezanih procesov na zunanje izvajalce.
V okviru druge raziskave bomo oblikovali vprašalnik, ki bo primarno namenjen oceni stanja med MSP v Sloveniji. Vprašalnik bo vseboval vprašanja o načinu zagotavljanja informacijske varnosti v podjetjih, storitvah, ki jih (če jih) podjetja že prenašajo na zunanje izvajalce, vzrokih/dejavnikih, ki vplivajo na prenos aktivnosti, njihovih potrebah po prenosu drugih potencialnih storitev, prednostih in slabostih tovrstnega pristopa ter splošnih podatkih o podjetju (število zaposlenih, sprejeta politika informacijske varnosti, primarna dejavnost, ...). Vprašalnik bomo v izpolnitev poslali MSP, ki se v Sloveniji ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo. Zbrane podatke bomo nato analizirali s pomočjo statističnega orodja PSPP. Prvi dve hipotezi bomo preverjali s pomočjo opisne statistike in frekvenčnih porazdelitev, tretjo in četrto hipotezo pa bomo preverjali s pomočjo korelacijskih analiz. Rezultati bodo predstavljeni v grafični in tabelarni obliki, v interpretaciji pa bo izvedena tudi njihova primerjava z dosedanjimi raziskavami.

|}

==Predvidena struktura poglavij==
V tem poglavju morate okvirno zastaviti strukturo poglavij zaključnega dela. Pri tem se posvetite predvsem vsebinskemu delu zaključnega dela - v strukturo poglavij ne vpisujete delov zaključnega dela kot ''Zahvala'', ''Povzetek'' ali ''Kazalo'', temveč navedete zgolj poglavja z vsebino. Pri oblikovanju strukture poglavij se držite '''IMRaD''' (''Introduction'', ''Methods'', ''Results'' and ''Discussion'') strukture.

Primer IMRaD strukture poglavij:
*Uvod
*Teoretično ozadje - To poglavje navadno poimenujemo po naši glavni temi in vsebuje pregled literature, ki se nanaša na našo temo. Lahko se razdeli v več podpoglavij, po tematskih sklopih.
*Metoda
*Rezultati
*Razprava
*Zaključek
*Literatura

Svetujemo, da se glede strukture poglavij posvetujete z mentorjem.

Struktura poglavij ni končna in jo lahko tekom izdelave zaključnega dela prilagajate. Čeprav ni končna, pa vam dobro zapisana struktura poglavij lahko močno koristi pri pisanju zaključnega dela.

==Seznam predvidenih virov in literature==
V tem, zadnjem poglavju dispozicije zaključnega dela, skladno s [https://www.fvv.um.si/wp-content/uploads/2017/11/PrilogaA_Citiranje_in_navajanje_uporabljenih_virov_APA.pdf Pravili citiranja na FVV] navedete literaturo, ki predvidevate, da jo boste uporabili pri pripravi zaključnega dela.

== Literatura ==

<references>
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref>
<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref>
</references>

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2020-12-29T17:09:56Z

Lukaj: /* Predvidena struktura poglavij */

Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: opredelitev oziroma opis problema, cilje in teze zaključnega dela, predpostavke in omejitve zaključnega dela, predvidene metode zaključnega dela, predvideno strukturo poglavij (kazalo) in seznam predvidenih virov in literature.

==Opis/opredelitev problema==
Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.

Tipično ima to poglavje tri sklope:

* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]

{|class="wikitable"
!Namigi
|-
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).
|-
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).
|-
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.
|-
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).
|}

===Splošno o tematiki in opis širšega problema===

Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišite področje, ki se ga bo vaše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavite '''področno problematiko''', ki jo boste v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.

Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepite z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).
{| class="wikitable"
|Obseg: Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.
|}
Iz zgornjega primera lahko razberete tako širši kontekst kot področno problematiko:
* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.
* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.

===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem morate imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravate raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov:

# Najprej predstavite '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem daljšem odstavku zapišite sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati. Namen tega dela je, da prikažete pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavite znanstveno vrzel.
# Nato na koncu '''opredelite raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.
{| class="wikitable"
|Obseg: Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: "Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)".
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Bodite objektivni in temeljiti. Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.

|}
{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.
|}
Iz zgornjega kratkega primera so razvidne tako ugotovitve drugih avtorjev kot tudi opredeljen raziskovalni problem:
* Najprej je predstavljena uporaba izbrane teorije v kontekstu raziskovalnega problema, pri čemer so izpostavljene raziskave, ki prikazujejo učinkovitost E2EE.
* Kot raziskovalni problem je izpostavljeno dejstvo, da do sedaj nobena raziskava ni ugotovila kateri dejavniki povezani z varnostno-motivacijsko teorijo vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE med akademiki.

===Doprinos zaključnega dela===
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujemo raziskovalne metodologije). V tem delu predstavite kako bo naša raziskava zapolnila identificirano znanstveno vrzel, ter kakšen je pomen vaših ugotovitev za nadaljnje raziskave, oziroma uporabo v praksi.

Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.

{| class="wikitable"
|Obseg: Gre za najkrajši odstavek tega poglavja, ki naj ne presega dolžine ene tretjine strani.
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.
|}

Iz zgornjega primera lahko razberete, da je doprinos raziskave identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki, pri čemer raziskava posebno pozornost nameni dejavnikom iz varnostno-motivacijske teorije.

===Raziskovalno vprašanje===
Na koncu poglavja opisa problema je pomembno, da zgornje ugotovitve strnete v jasno in nedvoumno izpostavljeno raziskovalno vprašanje/vprašanja.

Navadno postavite 1-3 raziskovalna vprašanja.
{|class="wikitable"
!Primer
|-
|'''RV1''': Kateri dejavniki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki?
|}

==Cilji in teze==

V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.

Poglavje začnite neposredno: Cilj zaključnega dela je... V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: "Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..." (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.

V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze.

Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in '''utemeljena s preteklimi raziskavami'''.

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="fujs2019" />
|-
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.

If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This
led us to the following hypotheses:

: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.

: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.

: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.
|}

Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.

V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite raziskovalna podvprašanja (le izjemoma več kot tri).

==Predpostavke in omejitve==

{| class="wikitable"
|Obseg: Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.
|}

===Prvi odstavek: predpostavke===
Najprej: predpostavke niso hipoteze. Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo na raziskovalni proces. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave.
|}

===Drugi odstavek: omejitve===

V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela.
|}

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer '''predpostavljamo''', da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem '''omejujemo''' ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.

==Predvidene metode==

V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po treh kategorijah:

* '''empirične''' ali '''teoretične'''
* '''kvalitativne''' ali '''kvantitativne'''
* '''primarni''' ali '''sekundarni'''

Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.

{|class="wikitable"
!Obseg:
|-
|To poglavje naj obsega med eno tretjino in eno polovico strani.
|}

===Empirična/teoretična raziskovalna metoda===

Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave.

V kolikor boste izvedli '''teoretično''' raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je '''pregled literature'''.

'''Empirična''' metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na '''kvalitativne''' in '''kvantitativne'''.

===Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda===

Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.

Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili '''kvalitativno raziskavo'''. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je '''intervju''', oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat '''fokusna skupina'''. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo '''opazovanja''', '''pregleda literature''' in '''študije primera'''.

Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili '''kvantitativno raziskavo'''. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z '''anketnim vprašalnikom''' ter izvedba '''eksperimenta'''. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi '''opazovanje''', '''pregled literature''' in '''študijo primera'''. Za kvantitativne raziskave je značilno postavljanje '''hipotez'''.

{| class="wikitable"
|+Prednosti in slabosti kvalitativnih oziroma kvantitativnih metod
|-
|
|'''Prednosti'''
|'''Slabosti'''
|-
|'''Kvalitativna metoda'''
|Metode so prilagodljive - metode lahko prilagajate in spreminjate skladno z novimi ugotovitvami, do katerih pridete tekom raziskave.
Za izvedbo zadostuje manjši vzorec.
|Rezultatov ne morete statistično obdelati in jih posplošiti na populacijo.
Težko uporabite standardizirane raziskovalne postopke, saj so kvalitativne raziskave dokaj specifične.
|-
|'''Kvantitativna metoda'''
|S kvantitativnimi metodami lahko opišete večje sklope podatkov.
Dobite ponovljive rezultate (ob ponovitvi raziskave so ugotovitve iste).
|Za obdelavo podatkov je potrebno poznavanje statističnih metod.
Za veljavne rezultate potrebujete večji vzorec.
|}

===Primarni/sekundarni podatki===

Delitev podatkov na primarne in sekundarne se nanaša na način zbiranja podatkov. Če so podatki '''primarni''' to pomeni, da ste (oziroma jih boste) jih zbirali sami. V kolikor pa so podatki '''sekundarni''' to pomeni, da ste uporabili podatke, ki jih je v preteklosti že zbral nekdo drug.

Primarni podatki so na primer podatki, ki ste jih zbrali z vprašalnikom, ki ste ga pripravili za potrebe raziskave, ki jo trenutno izvajate. Sekundarni podatki pa so na primer podatki, ki jih vzamete iz uradne policijske statistike - zbrala jih je Policija.

Prednost uporabe primarnih podatkov je to, da lahko zberete točno tiste podatke, ki so za vas zanimivi, ter na način, ki bo ustrezal vašim potrebam. Vendar pa to pomeni, da boste morali izvesti svojo raziskavo, ki zahteva precejšen časovni vložek in specifična znanja. Če uporabite sekundarne podatke boste do rezultatov prišli hitreje, prav tako pa lahko uporabite širši nabor podatkov. Vendar pa s tem izgubite nadzor nad načinom zbiranja podatkov, kar lahko pomeni, da so podatki za vašo raziskavo manj primerni kot bi bili primarni.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Zaključno delo bo sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo opravili pregled literature in trendov s področja prenosa informacijsko-varnostnih aktivnosti na zunanje izvajalce. S pregledom bomo skušali identificirati trenutno stanje na področju zagotavljanja informacijske varnosti med MSP v Sloveniji in po svetu, pri čemer bomo poseben poudarek dali zagotavljanju informacijske varnosti s prenosom aktivnosti na zunanje izvajalce.
Empirični del bosta sestavljali dve raziskavi. Prva bo vključevala strukturiran pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na prenos informacijsko-varnostnih aktivnosti in z upravljanjem IKT povezanih procesov na zunanje izvajalce.
V okviru druge raziskave bomo oblikovali vprašalnik, ki bo primarno namenjen oceni stanja med MSP v Sloveniji. Vprašalnik bo vseboval vprašanja o načinu zagotavljanja informacijske varnosti v podjetjih, storitvah, ki jih (če jih) podjetja že prenašajo na zunanje izvajalce, vzrokih/dejavnikih, ki vplivajo na prenos aktivnosti, njihovih potrebah po prenosu drugih potencialnih storitev, prednostih in slabostih tovrstnega pristopa ter splošnih podatkih o podjetju (število zaposlenih, sprejeta politika informacijske varnosti, primarna dejavnost, ...). Vprašalnik bomo v izpolnitev poslali MSP, ki se v Sloveniji ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo. Zbrane podatke bomo nato analizirali s pomočjo statističnega orodja PSPP. Prvi dve hipotezi bomo preverjali s pomočjo opisne statistike in frekvenčnih porazdelitev, tretjo in četrto hipotezo pa bomo preverjali s pomočjo korelacijskih analiz. Rezultati bodo predstavljeni v grafični in tabelarni obliki, v interpretaciji pa bo izvedena tudi njihova primerjava z dosedanjimi raziskavami.

|}

==Predvidena struktura poglavij==
V tem poglavju morate okvirno zastaviti strukturo poglavij zaključnega dela. Pri tem se posvetite predvsem vsebinskemu delu zaključnega dela - v strukturo poglavij ne vpisujete delov zaključnega dela kot ''Zahvala'', ''Povzetek'' ali ''Kazalo'', temveč navedete zgolj poglavja z vsebino. Pri oblikovanju strukture poglavij se držite '''IMRaD''' (''Introduction'', ''Methods'', ''Results'' and ''Discussion'') strukture.

Primer IMRaD strukture poglavij:
*Uvod
*Teoretično ozadje - To poglavje navadno poimenujemo po naši glavni temi in vsebuje pregled literature, ki se nanaša na našo temo. Lahko se razdeli v več podpoglavij, po tematskih sklopih.
*Metoda
*Rezultati
*Razprava
*Zaključek
*Literatura

Svetujemo, da se glede strukture poglavij posvetujete z mentorjem.

Struktura poglavij ni končna in jo lahko tekom izdelave zaključnega dela prilagajate. Čeprav ni končna, pa vam dobro zapisana struktura poglavij lahko močno koristi pri pisanju zaključnega dela.

==Seznam predvidenih virov in literature==

== Literatura ==

<references>
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref>
<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref>
</references>

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2020-12-29T16:52:19Z

Lukaj: /* Predvidena struktura poglavij */

Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: opredelitev oziroma opis problema, cilje in teze zaključnega dela, predpostavke in omejitve zaključnega dela, predvidene metode zaključnega dela, predvideno strukturo poglavij (kazalo) in seznam predvidenih virov in literature.

==Opis/opredelitev problema==
Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.

Tipično ima to poglavje tri sklope:

* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]

{|class="wikitable"
!Namigi
|-
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).
|-
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).
|-
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.
|-
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).
|}

===Splošno o tematiki in opis širšega problema===

Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišite področje, ki se ga bo vaše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavite '''področno problematiko''', ki jo boste v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.

Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepite z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).
{| class="wikitable"
|Obseg: Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.
|}
Iz zgornjega primera lahko razberete tako širši kontekst kot področno problematiko:
* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.
* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.

===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem morate imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravate raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov:

# Najprej predstavite '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem daljšem odstavku zapišite sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati. Namen tega dela je, da prikažete pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavite znanstveno vrzel.
# Nato na koncu '''opredelite raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.
{| class="wikitable"
|Obseg: Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: "Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)".
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Bodite objektivni in temeljiti. Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.

|}
{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.
|}
Iz zgornjega kratkega primera so razvidne tako ugotovitve drugih avtorjev kot tudi opredeljen raziskovalni problem:
* Najprej je predstavljena uporaba izbrane teorije v kontekstu raziskovalnega problema, pri čemer so izpostavljene raziskave, ki prikazujejo učinkovitost E2EE.
* Kot raziskovalni problem je izpostavljeno dejstvo, da do sedaj nobena raziskava ni ugotovila kateri dejavniki povezani z varnostno-motivacijsko teorijo vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE med akademiki.

===Doprinos zaključnega dela===
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujemo raziskovalne metodologije). V tem delu predstavite kako bo naša raziskava zapolnila identificirano znanstveno vrzel, ter kakšen je pomen vaših ugotovitev za nadaljnje raziskave, oziroma uporabo v praksi.

Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.

{| class="wikitable"
|Obseg: Gre za najkrajši odstavek tega poglavja, ki naj ne presega dolžine ene tretjine strani.
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.
|}

Iz zgornjega primera lahko razberete, da je doprinos raziskave identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki, pri čemer raziskava posebno pozornost nameni dejavnikom iz varnostno-motivacijske teorije.

===Raziskovalno vprašanje===
Na koncu poglavja opisa problema je pomembno, da zgornje ugotovitve strnete v jasno in nedvoumno izpostavljeno raziskovalno vprašanje/vprašanja.

Navadno postavite 1-3 raziskovalna vprašanja.
{|class="wikitable"
!Primer
|-
|'''RV1''': Kateri dejavniki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki?
|}

==Cilji in teze==

V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.

Poglavje začnite neposredno: Cilj zaključnega dela je... V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: "Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..." (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.

V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze.

Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in '''utemeljena s preteklimi raziskavami'''.

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="fujs2019" />
|-
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.

If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This
led us to the following hypotheses:

: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.

: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.

: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.
|}

Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.

V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite raziskovalna podvprašanja (le izjemoma več kot tri).

==Predpostavke in omejitve==

{| class="wikitable"
|Obseg: Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.
|}

===Prvi odstavek: predpostavke===
Najprej: predpostavke niso hipoteze. Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo na raziskovalni proces. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave.
|}

===Drugi odstavek: omejitve===

V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela.
|}

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer '''predpostavljamo''', da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem '''omejujemo''' ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.

==Predvidene metode==

V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po treh kategorijah:

* '''empirične''' ali '''teoretične'''
* '''kvalitativne''' ali '''kvantitativne'''
* '''primarni''' ali '''sekundarni'''

Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.

{|class="wikitable"
!Obseg:
|-
|To poglavje naj obsega med eno tretjino in eno polovico strani.
|}

===Empirična/teoretična raziskovalna metoda===

Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave.

V kolikor boste izvedli '''teoretično''' raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je '''pregled literature'''.

'''Empirična''' metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na '''kvalitativne''' in '''kvantitativne'''.

===Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda===

Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.

Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili '''kvalitativno raziskavo'''. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je '''intervju''', oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat '''fokusna skupina'''. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo '''opazovanja''', '''pregleda literature''' in '''študije primera'''.

Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili '''kvantitativno raziskavo'''. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z '''anketnim vprašalnikom''' ter izvedba '''eksperimenta'''. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi '''opazovanje''', '''pregled literature''' in '''študijo primera'''. Za kvantitativne raziskave je značilno postavljanje '''hipotez'''.

{| class="wikitable"
|+Prednosti in slabosti kvalitativnih oziroma kvantitativnih metod
|-
|
|'''Prednosti'''
|'''Slabosti'''
|-
|'''Kvalitativna metoda'''
|Metode so prilagodljive - metode lahko prilagajate in spreminjate skladno z novimi ugotovitvami, do katerih pridete tekom raziskave.
Za izvedbo zadostuje manjši vzorec.
|Rezultatov ne morete statistično obdelati in jih posplošiti na populacijo.
Težko uporabite standardizirane raziskovalne postopke, saj so kvalitativne raziskave dokaj specifične.
|-
|'''Kvantitativna metoda'''
|S kvantitativnimi metodami lahko opišete večje sklope podatkov.
Dobite ponovljive rezultate (ob ponovitvi raziskave so ugotovitve iste).
|Za obdelavo podatkov je potrebno poznavanje statističnih metod.
Za veljavne rezultate potrebujete večji vzorec.
|}

===Primarni/sekundarni podatki===

Delitev podatkov na primarne in sekundarne se nanaša na način zbiranja podatkov. Če so podatki '''primarni''' to pomeni, da ste (oziroma jih boste) jih zbirali sami. V kolikor pa so podatki '''sekundarni''' to pomeni, da ste uporabili podatke, ki jih je v preteklosti že zbral nekdo drug.

Primarni podatki so na primer podatki, ki ste jih zbrali z vprašalnikom, ki ste ga pripravili za potrebe raziskave, ki jo trenutno izvajate. Sekundarni podatki pa so na primer podatki, ki jih vzamete iz uradne policijske statistike - zbrala jih je Policija.

Prednost uporabe primarnih podatkov je to, da lahko zberete točno tiste podatke, ki so za vas zanimivi, ter na način, ki bo ustrezal vašim potrebam. Vendar pa to pomeni, da boste morali izvesti svojo raziskavo, ki zahteva precejšen časovni vložek in specifična znanja. Če uporabite sekundarne podatke boste do rezultatov prišli hitreje, prav tako pa lahko uporabite širši nabor podatkov. Vendar pa s tem izgubite nadzor nad načinom zbiranja podatkov, kar lahko pomeni, da so podatki za vašo raziskavo manj primerni kot bi bili primarni.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Zaključno delo bo sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo opravili pregled literature in trendov s področja prenosa informacijsko-varnostnih aktivnosti na zunanje izvajalce. S pregledom bomo skušali identificirati trenutno stanje na področju zagotavljanja informacijske varnosti med MSP v Sloveniji in po svetu, pri čemer bomo poseben poudarek dali zagotavljanju informacijske varnosti s prenosom aktivnosti na zunanje izvajalce.
Empirični del bosta sestavljali dve raziskavi. Prva bo vključevala strukturiran pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na prenos informacijsko-varnostnih aktivnosti in z upravljanjem IKT povezanih procesov na zunanje izvajalce.
V okviru druge raziskave bomo oblikovali vprašalnik, ki bo primarno namenjen oceni stanja med MSP v Sloveniji. Vprašalnik bo vseboval vprašanja o načinu zagotavljanja informacijske varnosti v podjetjih, storitvah, ki jih (če jih) podjetja že prenašajo na zunanje izvajalce, vzrokih/dejavnikih, ki vplivajo na prenos aktivnosti, njihovih potrebah po prenosu drugih potencialnih storitev, prednostih in slabostih tovrstnega pristopa ter splošnih podatkih o podjetju (število zaposlenih, sprejeta politika informacijske varnosti, primarna dejavnost, ...). Vprašalnik bomo v izpolnitev poslali MSP, ki se v Sloveniji ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo. Zbrane podatke bomo nato analizirali s pomočjo statističnega orodja PSPP. Prvi dve hipotezi bomo preverjali s pomočjo opisne statistike in frekvenčnih porazdelitev, tretjo in četrto hipotezo pa bomo preverjali s pomočjo korelacijskih analiz. Rezultati bodo predstavljeni v grafični in tabelarni obliki, v interpretaciji pa bo izvedena tudi njihova primerjava z dosedanjimi raziskavami.

|}

==Predvidena struktura poglavij==
V tem poglavju morate okvirno zastaviti strukturo poglavij zaključnega dela. Pri tem se posvetite predvsem vsebinskemu delu zaključnega dela - v strukturo poglavij ne vpisujete delov zaključnega dela kot ''Zahvala'', ''Povzetek'' ali ''Kazalo'', temveč navedete zgolj poglavja z vsebino. Pri oblikovanju strukture poglavij se držite '''IMRaD''' (''Introduction'', ''Methods'', ''Results'' and ''Discussion'') strukture.

==Seznam predvidenih virov in literature==

== Literatura ==

<references>
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref>
<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref>
</references>

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2020-12-29T16:28:28Z

Lukaj: /* Predvidene metode */

Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: opredelitev oziroma opis problema, cilje in teze zaključnega dela, predpostavke in omejitve zaključnega dela, predvidene metode zaključnega dela, predvideno strukturo poglavij (kazalo) in seznam predvidenih virov in literature.

==Opis/opredelitev problema==
Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.

Tipično ima to poglavje tri sklope:

* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]

{|class="wikitable"
!Namigi
|-
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).
|-
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).
|-
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.
|-
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).
|}

===Splošno o tematiki in opis širšega problema===

Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišite področje, ki se ga bo vaše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavite '''področno problematiko''', ki jo boste v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.

Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepite z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).
{| class="wikitable"
|Obseg: Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.
|}
Iz zgornjega primera lahko razberete tako širši kontekst kot področno problematiko:
* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.
* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.

===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem morate imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravate raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov:

# Najprej predstavite '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem daljšem odstavku zapišite sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati. Namen tega dela je, da prikažete pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavite znanstveno vrzel.
# Nato na koncu '''opredelite raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.
{| class="wikitable"
|Obseg: Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: "Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)".
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Bodite objektivni in temeljiti. Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.

|}
{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.
|}
Iz zgornjega kratkega primera so razvidne tako ugotovitve drugih avtorjev kot tudi opredeljen raziskovalni problem:
* Najprej je predstavljena uporaba izbrane teorije v kontekstu raziskovalnega problema, pri čemer so izpostavljene raziskave, ki prikazujejo učinkovitost E2EE.
* Kot raziskovalni problem je izpostavljeno dejstvo, da do sedaj nobena raziskava ni ugotovila kateri dejavniki povezani z varnostno-motivacijsko teorijo vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE med akademiki.

===Doprinos zaključnega dela===
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujemo raziskovalne metodologije). V tem delu predstavite kako bo naša raziskava zapolnila identificirano znanstveno vrzel, ter kakšen je pomen vaših ugotovitev za nadaljnje raziskave, oziroma uporabo v praksi.

Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.

{| class="wikitable"
|Obseg: Gre za najkrajši odstavek tega poglavja, ki naj ne presega dolžine ene tretjine strani.
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.
|}

Iz zgornjega primera lahko razberete, da je doprinos raziskave identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki, pri čemer raziskava posebno pozornost nameni dejavnikom iz varnostno-motivacijske teorije.

===Raziskovalno vprašanje===
Na koncu poglavja opisa problema je pomembno, da zgornje ugotovitve strnete v jasno in nedvoumno izpostavljeno raziskovalno vprašanje/vprašanja.

Navadno postavite 1-3 raziskovalna vprašanja.
{|class="wikitable"
!Primer
|-
|'''RV1''': Kateri dejavniki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki?
|}

==Cilji in teze==

V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.

Poglavje začnite neposredno: Cilj zaključnega dela je... V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: "Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..." (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.

V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze.

Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in '''utemeljena s preteklimi raziskavami'''.

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="fujs2019" />
|-
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.

If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This
led us to the following hypotheses:

: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.

: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.

: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.
|}

Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.

V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite raziskovalna podvprašanja (le izjemoma več kot tri).

==Predpostavke in omejitve==

{| class="wikitable"
|Obseg: Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.
|}

===Prvi odstavek: predpostavke===
Najprej: predpostavke niso hipoteze. Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo na raziskovalni proces. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave.
|}

===Drugi odstavek: omejitve===

V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela.
|}

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer '''predpostavljamo''', da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem '''omejujemo''' ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.

==Predvidene metode==

V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po treh kategorijah:

* '''empirične''' ali '''teoretične'''
* '''kvalitativne''' ali '''kvantitativne'''
* '''primarni''' ali '''sekundarni'''

Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.

{|class="wikitable"
!Obseg:
|-
|To poglavje naj obsega med eno tretjino in eno polovico strani.
|}

===Empirična/teoretična raziskovalna metoda===

Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave.

V kolikor boste izvedli '''teoretično''' raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je '''pregled literature'''.

'''Empirična''' metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na '''kvalitativne''' in '''kvantitativne'''.

===Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda===

Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.

Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili '''kvalitativno raziskavo'''. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je '''intervju''', oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat '''fokusna skupina'''. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo '''opazovanja''', '''pregleda literature''' in '''študije primera'''.

Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili '''kvantitativno raziskavo'''. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z '''anketnim vprašalnikom''' ter izvedba '''eksperimenta'''. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi '''opazovanje''', '''pregled literature''' in '''študijo primera'''. Za kvantitativne raziskave je značilno postavljanje '''hipotez'''.

{| class="wikitable"
|+Prednosti in slabosti kvalitativnih oziroma kvantitativnih metod
|-
|
|'''Prednosti'''
|'''Slabosti'''
|-
|'''Kvalitativna metoda'''
|Metode so prilagodljive - metode lahko prilagajate in spreminjate skladno z novimi ugotovitvami, do katerih pridete tekom raziskave.
Za izvedbo zadostuje manjši vzorec.
|Rezultatov ne morete statistično obdelati in jih posplošiti na populacijo.
Težko uporabite standardizirane raziskovalne postopke, saj so kvalitativne raziskave dokaj specifične.
|-
|'''Kvantitativna metoda'''
|S kvantitativnimi metodami lahko opišete večje sklope podatkov.
Dobite ponovljive rezultate (ob ponovitvi raziskave so ugotovitve iste).
|Za obdelavo podatkov je potrebno poznavanje statističnih metod.
Za veljavne rezultate potrebujete večji vzorec.
|}

===Primarni/sekundarni podatki===

Delitev podatkov na primarne in sekundarne se nanaša na način zbiranja podatkov. Če so podatki '''primarni''' to pomeni, da ste (oziroma jih boste) jih zbirali sami. V kolikor pa so podatki '''sekundarni''' to pomeni, da ste uporabili podatke, ki jih je v preteklosti že zbral nekdo drug.

Primarni podatki so na primer podatki, ki ste jih zbrali z vprašalnikom, ki ste ga pripravili za potrebe raziskave, ki jo trenutno izvajate. Sekundarni podatki pa so na primer podatki, ki jih vzamete iz uradne policijske statistike - zbrala jih je Policija.

Prednost uporabe primarnih podatkov je to, da lahko zberete točno tiste podatke, ki so za vas zanimivi, ter na način, ki bo ustrezal vašim potrebam. Vendar pa to pomeni, da boste morali izvesti svojo raziskavo, ki zahteva precejšen časovni vložek in specifična znanja. Če uporabite sekundarne podatke boste do rezultatov prišli hitreje, prav tako pa lahko uporabite širši nabor podatkov. Vendar pa s tem izgubite nadzor nad načinom zbiranja podatkov, kar lahko pomeni, da so podatki za vašo raziskavo manj primerni kot bi bili primarni.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Zaključno delo bo sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo opravili pregled literature in trendov s področja prenosa informacijsko-varnostnih aktivnosti na zunanje izvajalce. S pregledom bomo skušali identificirati trenutno stanje na področju zagotavljanja informacijske varnosti med MSP v Sloveniji in po svetu, pri čemer bomo poseben poudarek dali zagotavljanju informacijske varnosti s prenosom aktivnosti na zunanje izvajalce.
Empirični del bosta sestavljali dve raziskavi. Prva bo vključevala strukturiran pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na prenos informacijsko-varnostnih aktivnosti in z upravljanjem IKT povezanih procesov na zunanje izvajalce.
V okviru druge raziskave bomo oblikovali vprašalnik, ki bo primarno namenjen oceni stanja med MSP v Sloveniji. Vprašalnik bo vseboval vprašanja o načinu zagotavljanja informacijske varnosti v podjetjih, storitvah, ki jih (če jih) podjetja že prenašajo na zunanje izvajalce, vzrokih/dejavnikih, ki vplivajo na prenos aktivnosti, njihovih potrebah po prenosu drugih potencialnih storitev, prednostih in slabostih tovrstnega pristopa ter splošnih podatkih o podjetju (število zaposlenih, sprejeta politika informacijske varnosti, primarna dejavnost, ...). Vprašalnik bomo v izpolnitev poslali MSP, ki se v Sloveniji ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo. Zbrane podatke bomo nato analizirali s pomočjo statističnega orodja PSPP. Prvi dve hipotezi bomo preverjali s pomočjo opisne statistike in frekvenčnih porazdelitev, tretjo in četrto hipotezo pa bomo preverjali s pomočjo korelacijskih analiz. Rezultati bodo predstavljeni v grafični in tabelarni obliki, v interpretaciji pa bo izvedena tudi njihova primerjava z dosedanjimi raziskavami.

|}

==Predvidena struktura poglavij==

==Seznam predvidenih virov in literature==

== Literatura ==

<references>
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref>
<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref>
</references>

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2020-12-29T16:26:28Z

Lukaj: /* Predvidene metode */

Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: opredelitev oziroma opis problema, cilje in teze zaključnega dela, predpostavke in omejitve zaključnega dela, predvidene metode zaključnega dela, predvideno strukturo poglavij (kazalo) in seznam predvidenih virov in literature.

==Opis/opredelitev problema==
Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.

Tipično ima to poglavje tri sklope:

* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]

{|class="wikitable"
!Namigi
|-
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).
|-
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).
|-
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.
|-
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).
|}

===Splošno o tematiki in opis širšega problema===

Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišite področje, ki se ga bo vaše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavite '''področno problematiko''', ki jo boste v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.

Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepite z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).
{| class="wikitable"
|Obseg: Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.
|}
Iz zgornjega primera lahko razberete tako širši kontekst kot področno problematiko:
* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.
* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.

===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem morate imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravate raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov:

# Najprej predstavite '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem daljšem odstavku zapišite sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati. Namen tega dela je, da prikažete pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavite znanstveno vrzel.
# Nato na koncu '''opredelite raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.
{| class="wikitable"
|Obseg: Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: "Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)".
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Bodite objektivni in temeljiti. Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.

|}
{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.
|}
Iz zgornjega kratkega primera so razvidne tako ugotovitve drugih avtorjev kot tudi opredeljen raziskovalni problem:
* Najprej je predstavljena uporaba izbrane teorije v kontekstu raziskovalnega problema, pri čemer so izpostavljene raziskave, ki prikazujejo učinkovitost E2EE.
* Kot raziskovalni problem je izpostavljeno dejstvo, da do sedaj nobena raziskava ni ugotovila kateri dejavniki povezani z varnostno-motivacijsko teorijo vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE med akademiki.

===Doprinos zaključnega dela===
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujemo raziskovalne metodologije). V tem delu predstavite kako bo naša raziskava zapolnila identificirano znanstveno vrzel, ter kakšen je pomen vaših ugotovitev za nadaljnje raziskave, oziroma uporabo v praksi.

Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.

{| class="wikitable"
|Obseg: Gre za najkrajši odstavek tega poglavja, ki naj ne presega dolžine ene tretjine strani.
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.
|}

Iz zgornjega primera lahko razberete, da je doprinos raziskave identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki, pri čemer raziskava posebno pozornost nameni dejavnikom iz varnostno-motivacijske teorije.

===Raziskovalno vprašanje===
Na koncu poglavja opisa problema je pomembno, da zgornje ugotovitve strnete v jasno in nedvoumno izpostavljeno raziskovalno vprašanje/vprašanja.

Navadno postavite 1-3 raziskovalna vprašanja.
{|class="wikitable"
!Primer
|-
|'''RV1''': Kateri dejavniki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki?
|}

==Cilji in teze==

V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.

Poglavje začnite neposredno: Cilj zaključnega dela je... V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: "Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..." (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.

V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze.

Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in '''utemeljena s preteklimi raziskavami'''.

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="fujs2019" />
|-
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.

If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This
led us to the following hypotheses:

: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.

: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.

: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.
|}

Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.

V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite raziskovalna podvprašanja (le izjemoma več kot tri).

==Predpostavke in omejitve==

{| class="wikitable"
|Obseg: Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.
|}

===Prvi odstavek: predpostavke===
Najprej: predpostavke niso hipoteze. Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo na raziskovalni proces. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave.
|}

===Drugi odstavek: omejitve===

V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela.
|}

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer '''predpostavljamo''', da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem '''omejujemo''' ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.

==Predvidene metode==

V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po treh kategorijah:

* '''empirične''' ali '''teoretične'''
* '''kvalitativne''' ali '''kvantitativne'''
* '''primarni''' ali '''sekundarni'''

Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.

{|class="wikitable"
!Obseg:
|-
|To poglavje naj obsega med eno tretjino do polovice strani.
|}

===Empirična/teoretična raziskovalna metoda===

Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave.

V kolikor boste izvedli '''teoretično''' raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je '''pregled literature'''.

'''Empirična''' metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na '''kvalitativne''' in '''kvantitativne'''.

===Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda===

Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.

Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili '''kvalitativno raziskavo'''. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je '''intervju''', oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat '''fokusna skupina'''. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo '''opazovanja''', '''pregleda literature''' in '''študije primera'''.

Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili '''kvantitativno raziskavo'''. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z '''anketnim vprašalnikom''' ter izvedba '''eksperimenta'''. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi '''opazovanje''', '''pregled literature''' in '''študijo primera'''. Za kvantitativne raziskave je značilno postavljanje '''hipotez'''.

{| class="wikitable"
|+Prednosti in slabosti kvalitativnih oziroma kvantitativnih metod
|-
|
|'''Prednosti'''
|'''Slabosti'''
|-
|'''Kvalitativna metoda'''
|Metode so prilagodljive - metode lahko prilagajate in spreminjate skladno z novimi ugotovitvami, do katerih pridete tekom raziskave.
Za izvedbo zadostuje manjši vzorec.
|Rezultatov ne morete statistično obdelati in jih posplošiti na populacijo.
Težko uporabite standardizirane raziskovalne postopke, saj so kvalitativne raziskave dokaj specifične.
|-
|'''Kvantitativna metoda'''
|S kvantitativnimi metodami lahko opišete večje sklope podatkov.
Dobite ponovljive rezultate (ob ponovitvi raziskave so ugotovitve iste).
|Za obdelavo podatkov je potrebno poznavanje statističnih metod.
Za veljavne rezultate potrebujete večji vzorec.
|}

===Primarni/sekundarni podatki===

Delitev podatkov na primarne in sekundarne se nanaša na način zbiranja podatkov. Če so podatki '''primarni''' to pomeni, da ste (oziroma jih boste) jih zbirali sami. V kolikor pa so podatki '''sekundarni''' to pomeni, da ste uporabili podatke, ki jih je v preteklosti že zbral nekdo drug.

Primarni podatki so na primer podatki, ki ste jih zbrali z vprašalnikom, ki ste ga pripravili za potrebe raziskave, ki jo trenutno izvajate. Sekundarni podatki pa so na primer podatki, ki jih vzamete iz uradne policijske statistike - zbrala jih je Policija.

Prednost uporabe primarnih podatkov je to, da lahko zberete točno tiste podatke, ki so za vas zanimivi, ter na način, ki bo ustrezal vašim potrebam. Vendar pa to pomeni, da boste morali izvesti svojo raziskavo, ki zahteva precejšen časovni vložek in specifična znanja. Če uporabite sekundarne podatke boste do rezultatov prišli hitreje, prav tako pa lahko uporabite širši nabor podatkov. Vendar pa s tem izgubite nadzor nad načinom zbiranja podatkov, kar lahko pomeni, da so podatki za vašo raziskavo manj primerni kot bi bili primarni.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Zaključno delo bo sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo opravili pregled literature in trendov s področja prenosa informacijsko-varnostnih aktivnosti na zunanje izvajalce. S pregledom bomo skušali identificirati trenutno stanje na področju zagotavljanja informacijske varnosti med MSP v Sloveniji in po svetu, pri čemer bomo poseben poudarek dali zagotavljanju informacijske varnosti s prenosom aktivnosti na zunanje izvajalce.
Empirični del bosta sestavljali dve raziskavi. Prva bo vključevala strukturiran pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na prenos informacijsko-varnostnih aktivnosti in z upravljanjem IKT povezanih procesov na zunanje izvajalce.
V okviru druge raziskave bomo oblikovali vprašalnik, ki bo primarno namenjen oceni stanja med MSP v Sloveniji. Vprašalnik bo vseboval vprašanja o načinu zagotavljanja informacijske varnosti v podjetjih, storitvah, ki jih (če jih) podjetja že prenašajo na zunanje izvajalce, vzrokih/dejavnikih, ki vplivajo na prenos aktivnosti, njihovih potrebah po prenosu drugih potencialnih storitev, prednostih in slabostih tovrstnega pristopa ter splošnih podatkih o podjetju (število zaposlenih, sprejeta politika informacijske varnosti, primarna dejavnost, ...). Vprašalnik bomo v izpolnitev poslali MSP, ki se v Sloveniji ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo. Zbrane podatke bomo nato analizirali s pomočjo statističnega orodja PSPP. Prvi dve hipotezi bomo preverjali s pomočjo opisne statistike in frekvenčnih porazdelitev, tretjo in četrto hipotezo pa bomo preverjali s pomočjo korelacijskih analiz. Rezultati bodo predstavljeni v grafični in tabelarni obliki, v interpretaciji pa bo izvedena tudi njihova primerjava z dosedanjimi raziskavami.

|}

==Predvidena struktura poglavij==

==Seznam predvidenih virov in literature==

== Literatura ==

<references>
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref>
<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref>
</references>

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2020-12-29T16:26:15Z

Lukaj: /* Predvidene metode */

Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: opredelitev oziroma opis problema, cilje in teze zaključnega dela, predpostavke in omejitve zaključnega dela, predvidene metode zaključnega dela, predvideno strukturo poglavij (kazalo) in seznam predvidenih virov in literature.

==Opis/opredelitev problema==
Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.

Tipično ima to poglavje tri sklope:

* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]

{|class="wikitable"
!Namigi
|-
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).
|-
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).
|-
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.
|-
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).
|}

===Splošno o tematiki in opis širšega problema===

Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišite področje, ki se ga bo vaše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavite '''področno problematiko''', ki jo boste v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.

Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepite z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).
{| class="wikitable"
|Obseg: Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.
|}
Iz zgornjega primera lahko razberete tako širši kontekst kot področno problematiko:
* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.
* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.

===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem morate imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravate raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov:

# Najprej predstavite '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem daljšem odstavku zapišite sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati. Namen tega dela je, da prikažete pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavite znanstveno vrzel.
# Nato na koncu '''opredelite raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.
{| class="wikitable"
|Obseg: Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: "Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)".
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Bodite objektivni in temeljiti. Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.

|}
{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.
|}
Iz zgornjega kratkega primera so razvidne tako ugotovitve drugih avtorjev kot tudi opredeljen raziskovalni problem:
* Najprej je predstavljena uporaba izbrane teorije v kontekstu raziskovalnega problema, pri čemer so izpostavljene raziskave, ki prikazujejo učinkovitost E2EE.
* Kot raziskovalni problem je izpostavljeno dejstvo, da do sedaj nobena raziskava ni ugotovila kateri dejavniki povezani z varnostno-motivacijsko teorijo vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE med akademiki.

===Doprinos zaključnega dela===
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujemo raziskovalne metodologije). V tem delu predstavite kako bo naša raziskava zapolnila identificirano znanstveno vrzel, ter kakšen je pomen vaših ugotovitev za nadaljnje raziskave, oziroma uporabo v praksi.

Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.

{| class="wikitable"
|Obseg: Gre za najkrajši odstavek tega poglavja, ki naj ne presega dolžine ene tretjine strani.
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.
|}

Iz zgornjega primera lahko razberete, da je doprinos raziskave identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki, pri čemer raziskava posebno pozornost nameni dejavnikom iz varnostno-motivacijske teorije.

===Raziskovalno vprašanje===
Na koncu poglavja opisa problema je pomembno, da zgornje ugotovitve strnete v jasno in nedvoumno izpostavljeno raziskovalno vprašanje/vprašanja.

Navadno postavite 1-3 raziskovalna vprašanja.
{|class="wikitable"
!Primer
|-
|'''RV1''': Kateri dejavniki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki?
|}

==Cilji in teze==

V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.

Poglavje začnite neposredno: Cilj zaključnega dela je... V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: "Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..." (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.

V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze.

Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in '''utemeljena s preteklimi raziskavami'''.

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="fujs2019" />
|-
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.

If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This
led us to the following hypotheses:

: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.

: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.

: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.
|}

Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.

V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite raziskovalna podvprašanja (le izjemoma več kot tri).

==Predpostavke in omejitve==

{| class="wikitable"
|Obseg: Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.
|}

===Prvi odstavek: predpostavke===
Najprej: predpostavke niso hipoteze. Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo na raziskovalni proces. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave.
|}

===Drugi odstavek: omejitve===

V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela.
|}

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer '''predpostavljamo''', da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem '''omejujemo''' ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.

==Predvidene metode==

V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po treh kategorijah:

* '''empirične''' ali '''teoretične'''
* '''kvalitativne''' ali '''kvantitativne'''
* '''primarni''' ali '''sekundarni'''

Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.

{|class="wikitable"
!Obseg:
|-
|To poglavje naj obsega med eno tretjino do polovice strani.
|}

===Empirična/teoretična raziskovalna metoda===

Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave.

V kolikor boste izvedli '''teoretično''' raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je '''pregled literature'''.

'''Empirična''' metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na '''kvalitativne''' in '''kvantitativne'''.

===Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda===

Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.

Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili '''kvalitativno raziskavo'''. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je '''intervju''', oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat '''fokusna skupina'''. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo '''opazovanja''', '''pregleda literature''' in '''študije primera'''.

Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili '''kvantitativno raziskavo'''. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z '''anketnim vprašalnikom''' ter izvedba '''eksperimenta'''. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi '''opazovanje''', '''pregled literature''' in '''študijo primera'''. Za kvantitativne raziskave je značilno postavljanje '''hipotez'''.

{| class="wikitable"
|+Prednosti in slabosti kvalitativnih oziroma kvantitativnih metod
|-
|
|'''Prednosti'''
|'''Slabosti'''
|-
|'''Kvalitativna metoda'''
|Metode so prilagodljive - metode lahko prilagajate in spreminjate skladno z novimi ugotovitvami, do katerih pridete tekom raziskave.
Za izvedbo zadostuje manjši vzorec.
|Rezultatov ne morete statistično obdelati in jih posplošiti na populacijo.
Težko uporabite standardizirane raziskovalne postopke, saj so kvalitativne raziskave dokaj specifične.
|-
|'''Kvantitativna metoda'''
|S kvantitativnimi metodami lahko opišete večje sklope podatkov.
Dobite ponovljive rezultate (ob ponovitvi raziskave so ugotovitve iste).
|Za obdelavo podatkov je potrebno poznavanje statističnih metod.
Za veljavne rezultate potrebujete večji vzorec.
|}

===Primarni/sekundarni podatki===

Delitev podatkov na primarne in sekundarne se nanaša na način zbiranja podatkov. Če so podatki '''primarni''' to pomeni, da ste (oziroma jih boste) jih zbirali sami. V kolikor pa so podatki '''sekundarni''' to pomeni, da ste uporabili podatke, ki jih je v preteklosti že zbral nekdo drug.

Primarni podatki so na primer podatki, ki ste jih zbrali z vprašalnikom, ki ste ga pripravili za potrebe raziskave, ki jo trenutno izvajate. Sekundarni podatki pa so na primer podatki, ki jih vzamete iz uradne policijske statistike - zbrala jih je Policija.

Prednost uporabe primarnih podatkov je to, da lahko zberete točno tiste podatke, ki so za vas zanimivi, ter na način, ki bo ustrezal vašim potrebam. Vendar pa to pomeni, da boste morali izvesti svojo raziskavo, ki zahteva precejšen časovni vložek in specifična znanja. Če uporabite sekundarne podatke boste do rezultatov prišli hitreje, prav tako pa lahko uporabite širši nabor podatkov. Vendar pa s tem izgubite nadzor nad načinom zbiranja podatkov, kar lahko pomeni, da so podatki za vašo raziskavo manj primerni kot bi bili primarni.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Zaključno delo bo sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo opravili pregled literature in trendov s področja prenosa informacijsko-varnostnih aktivnosti na zunanje izvajalce. S pregledom bomo skušali identificirati trenutno stanje na področju zagotavljanja informacijske varnosti med MSP v Sloveniji in po svetu, pri čemer bomo poseben poudarek dali zagotavljanju informacijske varnosti s prenosom aktivnosti na zunanje izvajalce.
Empirični del bosta sestavljali dve raziskavi. Prva bo vključevala strukturiran pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na prenos informacijsko-varnostnih aktivnosti in z upravljanjem IKT povezanih procesov na zunanje izvajalce.
V okviru druge raziskave bomo oblikovali vprašalnik, ki bo primarno namenjen oceni stanja med MSP v Sloveniji. Vprašalnik bo vseboval vprašanja o načinu zagotavljanja informacijske varnosti v podjetjih, storitvah, ki jih (če jih) podjetja že prenašajo na zunanje izvajalce, vzrokih/dejavnikih, ki vplivajo na prenos aktivnosti, njihovih potrebah po prenosu drugih potencialnih storitev, prednostih in slabostih tovrstnega pristopa ter splošnih podatkih o podjetju (število zaposlenih, sprejeta politika informacijske varnosti, primarna dejavnost, ...). Vprašalnik bomo v izpolnitev poslali MSP, ki se v Sloveniji ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo. Zbrane podatke bomo nato analizirali s pomočjo statističnega orodja PSPP. Prvi dve hipotezi bomo preverjali s pomočjo opisne statistike in frekvenčnih porazdelitev, tretjo in četrto hipotezo pa bomo preverjali s pomočjo korelacijskih analiz. Rezultati bodo predstavljeni v grafični in tabelarni obliki, v interpretaciji pa bo izvedena tudi njihova primerjava z dosedanjimi raziskavami.

|}

==Predvidena struktura poglavij==

==Seznam predvidenih virov in literature==

== Literatura ==

<references>
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref>
<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref>
</references>

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2020-12-29T16:24:41Z

Lukaj: /* Primarni/sekundarni podatki */

Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: opredelitev oziroma opis problema, cilje in teze zaključnega dela, predpostavke in omejitve zaključnega dela, predvidene metode zaključnega dela, predvideno strukturo poglavij (kazalo) in seznam predvidenih virov in literature.

==Opis/opredelitev problema==
Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.

Tipično ima to poglavje tri sklope:

* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]

{|class="wikitable"
!Namigi
|-
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).
|-
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).
|-
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.
|-
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).
|}

===Splošno o tematiki in opis širšega problema===

Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišite področje, ki se ga bo vaše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavite '''področno problematiko''', ki jo boste v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.

Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepite z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).
{| class="wikitable"
|Obseg: Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.
|}
Iz zgornjega primera lahko razberete tako širši kontekst kot področno problematiko:
* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.
* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.

===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem morate imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravate raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov:

# Najprej predstavite '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem daljšem odstavku zapišite sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati. Namen tega dela je, da prikažete pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavite znanstveno vrzel.
# Nato na koncu '''opredelite raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.
{| class="wikitable"
|Obseg: Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: "Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)".
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Bodite objektivni in temeljiti. Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.

|}
{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.
|}
Iz zgornjega kratkega primera so razvidne tako ugotovitve drugih avtorjev kot tudi opredeljen raziskovalni problem:
* Najprej je predstavljena uporaba izbrane teorije v kontekstu raziskovalnega problema, pri čemer so izpostavljene raziskave, ki prikazujejo učinkovitost E2EE.
* Kot raziskovalni problem je izpostavljeno dejstvo, da do sedaj nobena raziskava ni ugotovila kateri dejavniki povezani z varnostno-motivacijsko teorijo vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE med akademiki.

===Doprinos zaključnega dela===
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujemo raziskovalne metodologije). V tem delu predstavite kako bo naša raziskava zapolnila identificirano znanstveno vrzel, ter kakšen je pomen vaših ugotovitev za nadaljnje raziskave, oziroma uporabo v praksi.

Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.

{| class="wikitable"
|Obseg: Gre za najkrajši odstavek tega poglavja, ki naj ne presega dolžine ene tretjine strani.
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.
|}

Iz zgornjega primera lahko razberete, da je doprinos raziskave identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki, pri čemer raziskava posebno pozornost nameni dejavnikom iz varnostno-motivacijske teorije.

===Raziskovalno vprašanje===
Na koncu poglavja opisa problema je pomembno, da zgornje ugotovitve strnete v jasno in nedvoumno izpostavljeno raziskovalno vprašanje/vprašanja.

Navadno postavite 1-3 raziskovalna vprašanja.
{|class="wikitable"
!Primer
|-
|'''RV1''': Kateri dejavniki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki?
|}

==Cilji in teze==

V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.

Poglavje začnite neposredno: Cilj zaključnega dela je... V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: "Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..." (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.

V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze.

Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in '''utemeljena s preteklimi raziskavami'''.

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="fujs2019" />
|-
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.

If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This
led us to the following hypotheses:

: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.

: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.

: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.
|}

Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.

V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite raziskovalna podvprašanja (le izjemoma več kot tri).

==Predpostavke in omejitve==

{| class="wikitable"
|Obseg: Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.
|}

===Prvi odstavek: predpostavke===
Najprej: predpostavke niso hipoteze. Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo na raziskovalni proces. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave.
|}

===Drugi odstavek: omejitve===

V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela.
|}

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer '''predpostavljamo''', da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem '''omejujemo''' ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.

==Predvidene metode==

V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po treh kategorijah:

* '''empirične''' ali '''teoretične'''
* '''kvalitativne''' ali '''kvantitativne'''
* '''primarni''' ali '''sekundarni'''

Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.

===Empirična/teoretična raziskovalna metoda===

Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave.

V kolikor boste izvedli '''teoretično''' raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je '''pregled literature'''.

'''Empirična''' metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na '''kvalitativne''' in '''kvantitativne'''.

===Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda===

Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.

Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili '''kvalitativno raziskavo'''. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je '''intervju''', oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat '''fokusna skupina'''. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo '''opazovanja''', '''pregleda literature''' in '''študije primera'''.

Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili '''kvantitativno raziskavo'''. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z '''anketnim vprašalnikom''' ter izvedba '''eksperimenta'''. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi '''opazovanje''', '''pregled literature''' in '''študijo primera'''. Za kvantitativne raziskave je značilno postavljanje '''hipotez'''.

{| class="wikitable"
|+Prednosti in slabosti kvalitativnih oziroma kvantitativnih metod
|-
|
|'''Prednosti'''
|'''Slabosti'''
|-
|'''Kvalitativna metoda'''
|Metode so prilagodljive - metode lahko prilagajate in spreminjate skladno z novimi ugotovitvami, do katerih pridete tekom raziskave.
Za izvedbo zadostuje manjši vzorec.
|Rezultatov ne morete statistično obdelati in jih posplošiti na populacijo.
Težko uporabite standardizirane raziskovalne postopke, saj so kvalitativne raziskave dokaj specifične.
|-
|'''Kvantitativna metoda'''
|S kvantitativnimi metodami lahko opišete večje sklope podatkov.
Dobite ponovljive rezultate (ob ponovitvi raziskave so ugotovitve iste).
|Za obdelavo podatkov je potrebno poznavanje statističnih metod.
Za veljavne rezultate potrebujete večji vzorec.
|}

===Primarni/sekundarni podatki===

Delitev podatkov na primarne in sekundarne se nanaša na način zbiranja podatkov. Če so podatki '''primarni''' to pomeni, da ste (oziroma jih boste) jih zbirali sami. V kolikor pa so podatki '''sekundarni''' to pomeni, da ste uporabili podatke, ki jih je v preteklosti že zbral nekdo drug.

Primarni podatki so na primer podatki, ki ste jih zbrali z vprašalnikom, ki ste ga pripravili za potrebe raziskave, ki jo trenutno izvajate. Sekundarni podatki pa so na primer podatki, ki jih vzamete iz uradne policijske statistike - zbrala jih je Policija.

Prednost uporabe primarnih podatkov je to, da lahko zberete točno tiste podatke, ki so za vas zanimivi, ter na način, ki bo ustrezal vašim potrebam. Vendar pa to pomeni, da boste morali izvesti svojo raziskavo, ki zahteva precejšen časovni vložek in specifična znanja. Če uporabite sekundarne podatke boste do rezultatov prišli hitreje, prav tako pa lahko uporabite širši nabor podatkov. Vendar pa s tem izgubite nadzor nad načinom zbiranja podatkov, kar lahko pomeni, da so podatki za vašo raziskavo manj primerni kot bi bili primarni.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Zaključno delo bo sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo opravili pregled literature in trendov s področja prenosa informacijsko-varnostnih aktivnosti na zunanje izvajalce. S pregledom bomo skušali identificirati trenutno stanje na področju zagotavljanja informacijske varnosti med MSP v Sloveniji in po svetu, pri čemer bomo poseben poudarek dali zagotavljanju informacijske varnosti s prenosom aktivnosti na zunanje izvajalce.
Empirični del bosta sestavljali dve raziskavi. Prva bo vključevala strukturiran pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na prenos informacijsko-varnostnih aktivnosti in z upravljanjem IKT povezanih procesov na zunanje izvajalce.
V okviru druge raziskave bomo oblikovali vprašalnik, ki bo primarno namenjen oceni stanja med MSP v Sloveniji. Vprašalnik bo vseboval vprašanja o načinu zagotavljanja informacijske varnosti v podjetjih, storitvah, ki jih (če jih) podjetja že prenašajo na zunanje izvajalce, vzrokih/dejavnikih, ki vplivajo na prenos aktivnosti, njihovih potrebah po prenosu drugih potencialnih storitev, prednostih in slabostih tovrstnega pristopa ter splošnih podatkih o podjetju (število zaposlenih, sprejeta politika informacijske varnosti, primarna dejavnost, ...). Vprašalnik bomo v izpolnitev poslali MSP, ki se v Sloveniji ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo. Zbrane podatke bomo nato analizirali s pomočjo statističnega orodja PSPP. Prvi dve hipotezi bomo preverjali s pomočjo opisne statistike in frekvenčnih porazdelitev, tretjo in četrto hipotezo pa bomo preverjali s pomočjo korelacijskih analiz. Rezultati bodo predstavljeni v grafični in tabelarni obliki, v interpretaciji pa bo izvedena tudi njihova primerjava z dosedanjimi raziskavami.

|}

==Predvidena struktura poglavij==

==Seznam predvidenih virov in literature==

== Literatura ==

<references>
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref>
<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref>
</references>

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2020-12-29T16:23:58Z

Lukaj: /* Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda */

Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: opredelitev oziroma opis problema, cilje in teze zaključnega dela, predpostavke in omejitve zaključnega dela, predvidene metode zaključnega dela, predvideno strukturo poglavij (kazalo) in seznam predvidenih virov in literature.

==Opis/opredelitev problema==
Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.

Tipično ima to poglavje tri sklope:

* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]

{|class="wikitable"
!Namigi
|-
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).
|-
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).
|-
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.
|-
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).
|}

===Splošno o tematiki in opis širšega problema===

Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišite področje, ki se ga bo vaše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavite '''področno problematiko''', ki jo boste v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.

Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepite z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).
{| class="wikitable"
|Obseg: Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.
|}
Iz zgornjega primera lahko razberete tako širši kontekst kot področno problematiko:
* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.
* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.

===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem morate imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravate raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov:

# Najprej predstavite '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem daljšem odstavku zapišite sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati. Namen tega dela je, da prikažete pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavite znanstveno vrzel.
# Nato na koncu '''opredelite raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.
{| class="wikitable"
|Obseg: Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: "Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)".
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Bodite objektivni in temeljiti. Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.

|}
{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.
|}
Iz zgornjega kratkega primera so razvidne tako ugotovitve drugih avtorjev kot tudi opredeljen raziskovalni problem:
* Najprej je predstavljena uporaba izbrane teorije v kontekstu raziskovalnega problema, pri čemer so izpostavljene raziskave, ki prikazujejo učinkovitost E2EE.
* Kot raziskovalni problem je izpostavljeno dejstvo, da do sedaj nobena raziskava ni ugotovila kateri dejavniki povezani z varnostno-motivacijsko teorijo vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE med akademiki.

===Doprinos zaključnega dela===
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujemo raziskovalne metodologije). V tem delu predstavite kako bo naša raziskava zapolnila identificirano znanstveno vrzel, ter kakšen je pomen vaših ugotovitev za nadaljnje raziskave, oziroma uporabo v praksi.

Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.

{| class="wikitable"
|Obseg: Gre za najkrajši odstavek tega poglavja, ki naj ne presega dolžine ene tretjine strani.
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.
|}

Iz zgornjega primera lahko razberete, da je doprinos raziskave identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki, pri čemer raziskava posebno pozornost nameni dejavnikom iz varnostno-motivacijske teorije.

===Raziskovalno vprašanje===
Na koncu poglavja opisa problema je pomembno, da zgornje ugotovitve strnete v jasno in nedvoumno izpostavljeno raziskovalno vprašanje/vprašanja.

Navadno postavite 1-3 raziskovalna vprašanja.
{|class="wikitable"
!Primer
|-
|'''RV1''': Kateri dejavniki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki?
|}

==Cilji in teze==

V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.

Poglavje začnite neposredno: Cilj zaključnega dela je... V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: "Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..." (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.

V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze.

Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in '''utemeljena s preteklimi raziskavami'''.

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="fujs2019" />
|-
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.

If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This
led us to the following hypotheses:

: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.

: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.

: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.
|}

Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.

V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite raziskovalna podvprašanja (le izjemoma več kot tri).

==Predpostavke in omejitve==

{| class="wikitable"
|Obseg: Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.
|}

===Prvi odstavek: predpostavke===
Najprej: predpostavke niso hipoteze. Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo na raziskovalni proces. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave.
|}

===Drugi odstavek: omejitve===

V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela.
|}

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer '''predpostavljamo''', da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem '''omejujemo''' ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.

==Predvidene metode==

V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po treh kategorijah:

* '''empirične''' ali '''teoretične'''
* '''kvalitativne''' ali '''kvantitativne'''
* '''primarni''' ali '''sekundarni'''

Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.

===Empirična/teoretična raziskovalna metoda===

Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave.

V kolikor boste izvedli '''teoretično''' raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je '''pregled literature'''.

'''Empirična''' metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na '''kvalitativne''' in '''kvantitativne'''.

===Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda===

Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.

Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili '''kvalitativno raziskavo'''. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je '''intervju''', oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat '''fokusna skupina'''. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo '''opazovanja''', '''pregleda literature''' in '''študije primera'''.

Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili '''kvantitativno raziskavo'''. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z '''anketnim vprašalnikom''' ter izvedba '''eksperimenta'''. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi '''opazovanje''', '''pregled literature''' in '''študijo primera'''. Za kvantitativne raziskave je značilno postavljanje '''hipotez'''.

{| class="wikitable"
|+Prednosti in slabosti kvalitativnih oziroma kvantitativnih metod
|-
|
|'''Prednosti'''
|'''Slabosti'''
|-
|'''Kvalitativna metoda'''
|Metode so prilagodljive - metode lahko prilagajate in spreminjate skladno z novimi ugotovitvami, do katerih pridete tekom raziskave.
Za izvedbo zadostuje manjši vzorec.
|Rezultatov ne morete statistično obdelati in jih posplošiti na populacijo.
Težko uporabite standardizirane raziskovalne postopke, saj so kvalitativne raziskave dokaj specifične.
|-
|'''Kvantitativna metoda'''
|S kvantitativnimi metodami lahko opišete večje sklope podatkov.
Dobite ponovljive rezultate (ob ponovitvi raziskave so ugotovitve iste).
|Za obdelavo podatkov je potrebno poznavanje statističnih metod.
Za veljavne rezultate potrebujete večji vzorec.
|}

===Primarni/sekundarni podatki===

Delitev podatkov na primarne in sekundarne se nanaša na način zbiranja podatkov. Če so podatki '''primarni''' to pomeni, da ste (oziroma jih boste) jih zbirali sami. V kolikor pa so podatki '''sekundarni''' to pomeni, da ste uporabili podatke, ki jih je v preteklosti že zbral nekdo drug.

Primarni podatki so na primer podatki, ki ste jih zbrali z vprašalnikom, ki ste ga pripravili za potrebe raziskave, ki jo trenutno izvajate. Sekundarni podatki pa so na primer podatki, ki jih vzamete iz uradne policijske statistike - zbrala jih je Policija.

Prednost uporabe primarnih podatkov je to, da lahko zberete točno tiste podatke, ki so za vas zanimivi, ter na način, ki bo ustrezal vašim potrebam. Vendar pa to pomeni, da boste morali izvesti svojo raziskavo, ki zahteva precejšen časovni vložek in specifična znanja. Če uporabite sekundarne podatke boste do rezultatov prišli hitreje, prav tako pa lahko uporabite širši nabor podatkov. Vendar pa s tem izgubite nadzor nad načinom zbiranja podatkov, kar lahko pomeni, da so podatki za vašo raziskavo manj primerni kot bi bili primarni.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Zaključno delo bo sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo opravili pregled literature in trendov s področja prenosa informacijsko-varnostnih aktivnosti na zunanje izvajalce. S pregledom bomo skušali identificirati trenutno stanje na področju zagotavljanja informacijske varnosti med MSP v Sloveniji in po svetu, pri čemer bomo poseben poudarek dali zagotavljanju informacijske varnosti s prenosom aktivnosti na zunanje izvajalce.
Empirični del bosta sestavljali dve študiji. Prva bo vključevala strukturiran pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na prenos informacijsko-varnostnih aktivnosti in z upravljanjem IKT povezanih procesov na zunanje izvajalce.
V okviru druge študije bomo oblikovali vprašalnik, ki bo primarno namenjen oceni stanja med MSP v Sloveniji. Vprašalnik bo vseboval vprašanja o načinu zagotavljanja informacijske varnosti v podjetjih, storitvah, ki jih (če jih) podjetja že prenašajo na zunanje izvajalce, vzrokih/dejavnikih, ki vplivajo na prenos aktivnosti, njihovih potrebah po prenosu drugih potencialnih storitev, prednostih in slabostih tovrstnega pristopa ter splošnih podatkih o podjetju (število zaposlenih, sprejeta politika informacijske varnosti, primarna dejavnost, ...). Vprašalnik bomo v izpolnitev poslali MSP, ki se v Sloveniji ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo. Zbrane podatke bomo nato analizirali s pomočjo statističnega orodja PSPP. Prvi dve hipotezi bomo preverjali s pomočjo opisne statistike in frekvenčnih porazdelitev, tretjo in četrto hipotezo pa bomo preverjali s pomočjo korelacijskih analiz. Rezultati bodo predstavljeni v grafični in tabelarni obliki, v interpretaciji pa bo izvedena tudi njihova primerjava z dosedanjimi raziskavami.

|}

==Predvidena struktura poglavij==

==Seznam predvidenih virov in literature==

== Literatura ==

<references>
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref>
<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref>
</references>

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2020-12-29T16:22:35Z

Lukaj: /* Predvidene metode */

Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: opredelitev oziroma opis problema, cilje in teze zaključnega dela, predpostavke in omejitve zaključnega dela, predvidene metode zaključnega dela, predvideno strukturo poglavij (kazalo) in seznam predvidenih virov in literature.

==Opis/opredelitev problema==
Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.

Tipično ima to poglavje tri sklope:

* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]

{|class="wikitable"
!Namigi
|-
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).
|-
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).
|-
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.
|-
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).
|}

===Splošno o tematiki in opis širšega problema===

Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišite področje, ki se ga bo vaše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavite '''področno problematiko''', ki jo boste v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.

Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepite z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).
{| class="wikitable"
|Obseg: Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.
|}
Iz zgornjega primera lahko razberete tako širši kontekst kot področno problematiko:
* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.
* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.

===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem morate imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravate raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov:

# Najprej predstavite '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem daljšem odstavku zapišite sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati. Namen tega dela je, da prikažete pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavite znanstveno vrzel.
# Nato na koncu '''opredelite raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.
{| class="wikitable"
|Obseg: Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: "Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)".
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Bodite objektivni in temeljiti. Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.

|}
{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.
|}
Iz zgornjega kratkega primera so razvidne tako ugotovitve drugih avtorjev kot tudi opredeljen raziskovalni problem:
* Najprej je predstavljena uporaba izbrane teorije v kontekstu raziskovalnega problema, pri čemer so izpostavljene raziskave, ki prikazujejo učinkovitost E2EE.
* Kot raziskovalni problem je izpostavljeno dejstvo, da do sedaj nobena raziskava ni ugotovila kateri dejavniki povezani z varnostno-motivacijsko teorijo vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE med akademiki.

===Doprinos zaključnega dela===
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujemo raziskovalne metodologije). V tem delu predstavite kako bo naša raziskava zapolnila identificirano znanstveno vrzel, ter kakšen je pomen vaših ugotovitev za nadaljnje raziskave, oziroma uporabo v praksi.

Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.

{| class="wikitable"
|Obseg: Gre za najkrajši odstavek tega poglavja, ki naj ne presega dolžine ene tretjine strani.
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.
|}

Iz zgornjega primera lahko razberete, da je doprinos raziskave identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki, pri čemer raziskava posebno pozornost nameni dejavnikom iz varnostno-motivacijske teorije.

===Raziskovalno vprašanje===
Na koncu poglavja opisa problema je pomembno, da zgornje ugotovitve strnete v jasno in nedvoumno izpostavljeno raziskovalno vprašanje/vprašanja.

Navadno postavite 1-3 raziskovalna vprašanja.
{|class="wikitable"
!Primer
|-
|'''RV1''': Kateri dejavniki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki?
|}

==Cilji in teze==

V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.

Poglavje začnite neposredno: Cilj zaključnega dela je... V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: "Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..." (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.

V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze.

Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in '''utemeljena s preteklimi raziskavami'''.

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="fujs2019" />
|-
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.

If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This
led us to the following hypotheses:

: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.

: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.

: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.
|}

Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.

V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite raziskovalna podvprašanja (le izjemoma več kot tri).

==Predpostavke in omejitve==

{| class="wikitable"
|Obseg: Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.
|}

===Prvi odstavek: predpostavke===
Najprej: predpostavke niso hipoteze. Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo na raziskovalni proces. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave.
|}

===Drugi odstavek: omejitve===

V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela.
|}

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer '''predpostavljamo''', da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem '''omejujemo''' ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.

==Predvidene metode==

V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po treh kategorijah:

* '''empirične''' ali '''teoretične'''
* '''kvalitativne''' ali '''kvantitativne'''
* '''primarni''' ali '''sekundarni'''

Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.

===Empirična/teoretična raziskovalna metoda===

Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave.

V kolikor boste izvedli '''teoretično''' raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je '''pregled literature'''.

'''Empirična''' metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na '''kvalitativne''' in '''kvantitativne'''.

===Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda===

Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.

Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili '''kvalitativno raziskavo'''. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je '''intervju''', oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat '''fokusna skupina'''. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo '''opazovanja''', '''pregleda literature''' in '''študije primera'''.

Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili '''kvantitativno raziskavo'''. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z '''anketnim vprašalnikom''' ter izvedba '''eksperimenta'''. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi '''opazovanje''', '''pregled literatue''' in '''študijo primera'''.

{| class="wikitable"
|+Prednosti in slabosti kvalitativnih oziroma kvantitativnih metod
|-
|
|'''Prednosti'''
|'''Slabosti'''
|-
|'''Kvalitativna metoda'''
|Metode so prilagodljive - metode lahko prilagajate in spreminjate skladno z novimi ugotovitvami, do katerih pridete tekom raziskave.
Za izvedbo zadostuje manjši vzorec.
|Rezultatov ne morete statistično obdelati in jih posplošiti na populacijo.
Težko uporabite standardizirane raziskovalne postopke, saj so kvalitativne raziskave dokaj specifične.
|-
|'''Kvantitativna metoda'''
|S kvantitativnimi metodami lahko opišete večje sklope podatkov.
Dobite ponovljive rezultate (ob ponovitvi raziskave so ugotovitve iste).
|Za obdelavo podatkov je potrebno poznavanje statističnih metod.
Za veljavne rezultate potrebujete večji vzorec.
|}

===Primarni/sekundarni podatki===

Delitev podatkov na primarne in sekundarne se nanaša na način zbiranja podatkov. Če so podatki '''primarni''' to pomeni, da ste (oziroma jih boste) jih zbirali sami. V kolikor pa so podatki '''sekundarni''' to pomeni, da ste uporabili podatke, ki jih je v preteklosti že zbral nekdo drug.

Primarni podatki so na primer podatki, ki ste jih zbrali z vprašalnikom, ki ste ga pripravili za potrebe raziskave, ki jo trenutno izvajate. Sekundarni podatki pa so na primer podatki, ki jih vzamete iz uradne policijske statistike - zbrala jih je Policija.

Prednost uporabe primarnih podatkov je to, da lahko zberete točno tiste podatke, ki so za vas zanimivi, ter na način, ki bo ustrezal vašim potrebam. Vendar pa to pomeni, da boste morali izvesti svojo raziskavo, ki zahteva precejšen časovni vložek in specifična znanja. Če uporabite sekundarne podatke boste do rezultatov prišli hitreje, prav tako pa lahko uporabite širši nabor podatkov. Vendar pa s tem izgubite nadzor nad načinom zbiranja podatkov, kar lahko pomeni, da so podatki za vašo raziskavo manj primerni kot bi bili primarni.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Zaključno delo bo sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo opravili pregled literature in trendov s področja prenosa informacijsko-varnostnih aktivnosti na zunanje izvajalce. S pregledom bomo skušali identificirati trenutno stanje na področju zagotavljanja informacijske varnosti med MSP v Sloveniji in po svetu, pri čemer bomo poseben poudarek dali zagotavljanju informacijske varnosti s prenosom aktivnosti na zunanje izvajalce.
Empirični del bosta sestavljali dve študiji. Prva bo vključevala strukturiran pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na prenos informacijsko-varnostnih aktivnosti in z upravljanjem IKT povezanih procesov na zunanje izvajalce.
V okviru druge študije bomo oblikovali vprašalnik, ki bo primarno namenjen oceni stanja med MSP v Sloveniji. Vprašalnik bo vseboval vprašanja o načinu zagotavljanja informacijske varnosti v podjetjih, storitvah, ki jih (če jih) podjetja že prenašajo na zunanje izvajalce, vzrokih/dejavnikih, ki vplivajo na prenos aktivnosti, njihovih potrebah po prenosu drugih potencialnih storitev, prednostih in slabostih tovrstnega pristopa ter splošnih podatkih o podjetju (število zaposlenih, sprejeta politika informacijske varnosti, primarna dejavnost, ...). Vprašalnik bomo v izpolnitev poslali MSP, ki se v Sloveniji ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo. Zbrane podatke bomo nato analizirali s pomočjo statističnega orodja PSPP. Prvi dve hipotezi bomo preverjali s pomočjo opisne statistike in frekvenčnih porazdelitev, tretjo in četrto hipotezo pa bomo preverjali s pomočjo korelacijskih analiz. Rezultati bodo predstavljeni v grafični in tabelarni obliki, v interpretaciji pa bo izvedena tudi njihova primerjava z dosedanjimi raziskavami.

|}

==Predvidena struktura poglavij==

==Seznam predvidenih virov in literature==

== Literatura ==

<references>
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref>
<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref>
</references>

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2020-12-29T16:18:09Z

Lukaj: /* Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda */

Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: opredelitev oziroma opis problema, cilje in teze zaključnega dela, predpostavke in omejitve zaključnega dela, predvidene metode zaključnega dela, predvideno strukturo poglavij (kazalo) in seznam predvidenih virov in literature.

==Opis/opredelitev problema==
Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.

Tipično ima to poglavje tri sklope:

* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]

{|class="wikitable"
!Namigi
|-
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).
|-
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).
|-
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.
|-
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).
|}

===Splošno o tematiki in opis širšega problema===

Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišite področje, ki se ga bo vaše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavite '''področno problematiko''', ki jo boste v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.

Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepite z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).
{| class="wikitable"
|Obseg: Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.
|}
Iz zgornjega primera lahko razberete tako širši kontekst kot področno problematiko:
* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.
* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.

===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem morate imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravate raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov:

# Najprej predstavite '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem daljšem odstavku zapišite sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati. Namen tega dela je, da prikažete pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavite znanstveno vrzel.
# Nato na koncu '''opredelite raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.
{| class="wikitable"
|Obseg: Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: "Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)".
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Bodite objektivni in temeljiti. Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.

|}
{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.
|}
Iz zgornjega kratkega primera so razvidne tako ugotovitve drugih avtorjev kot tudi opredeljen raziskovalni problem:
* Najprej je predstavljena uporaba izbrane teorije v kontekstu raziskovalnega problema, pri čemer so izpostavljene raziskave, ki prikazujejo učinkovitost E2EE.
* Kot raziskovalni problem je izpostavljeno dejstvo, da do sedaj nobena raziskava ni ugotovila kateri dejavniki povezani z varnostno-motivacijsko teorijo vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE med akademiki.

===Doprinos zaključnega dela===
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujemo raziskovalne metodologije). V tem delu predstavite kako bo naša raziskava zapolnila identificirano znanstveno vrzel, ter kakšen je pomen vaših ugotovitev za nadaljnje raziskave, oziroma uporabo v praksi.

Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.

{| class="wikitable"
|Obseg: Gre za najkrajši odstavek tega poglavja, ki naj ne presega dolžine ene tretjine strani.
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.
|}

Iz zgornjega primera lahko razberete, da je doprinos raziskave identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki, pri čemer raziskava posebno pozornost nameni dejavnikom iz varnostno-motivacijske teorije.

===Raziskovalno vprašanje===
Na koncu poglavja opisa problema je pomembno, da zgornje ugotovitve strnete v jasno in nedvoumno izpostavljeno raziskovalno vprašanje/vprašanja.

Navadno postavite 1-3 raziskovalna vprašanja.
{|class="wikitable"
!Primer
|-
|'''RV1''': Kateri dejavniki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki?
|}

==Cilji in teze==

V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.

Poglavje začnite neposredno: Cilj zaključnega dela je... V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: "Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..." (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.

V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze.

Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in '''utemeljena s preteklimi raziskavami'''.

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="fujs2019" />
|-
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.

If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This
led us to the following hypotheses:

: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.

: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.

: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.
|}

Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.

V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite raziskovalna podvprašanja (le izjemoma več kot tri).

==Predpostavke in omejitve==

{| class="wikitable"
|Obseg: Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.
|}

===Prvi odstavek: predpostavke===
Najprej: predpostavke niso hipoteze. Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo na raziskovalni proces. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave.
|}

===Drugi odstavek: omejitve===

V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela.
|}

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer '''predpostavljamo''', da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem '''omejujemo''' ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.

==Predvidene metode==

V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po treh kategorijah:

* '''empirične''' ali '''teoretične'''
* '''kvalitativne''' ali '''kvantitativne'''
* '''primarni''' ali '''sekundarni'''

Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.

===Empirična/teoretična raziskovalna metoda===

Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave.

V kolikor boste izvedli '''teoretično''' raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je '''pregled literature'''.

'''Empirična''' metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na '''kvalitativne''' in '''kvantitativne'''.

===Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda===

Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.

Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili '''kvalitativno raziskavo'''. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je '''intervju''', oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat '''fokusna skupina'''. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo '''opazovanja''', '''pregleda literature''' in '''študije primera'''.

Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili '''kvantitativno raziskavo'''. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z '''anketnim vprašalnikom''' ter izvedba '''eksperimenta'''. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi '''opazovanje''', '''pregled literatue''' in '''študijo primera'''.

{| class="wikitable"
|+Prednosti in slabosti kvalitativnih oziroma kvantitativnih metod
|-
|
|'''Prednosti'''
|'''Slabosti'''
|-
|'''Kvalitativna metoda'''
|Metode so prilagodljive - metode lahko prilagajate in spreminjate skladno z novimi ugotovitvami, do katerih pridete tekom raziskave.
Za izvedbo zadostuje manjši vzorec.
|Rezultatov ne morete statistično obdelati in jih posplošiti na populacijo.
Težko uporabite standardizirane raziskovalne postopke, saj so kvalitativne raziskave dokaj specifične.
|-
|'''Kvantitativna metoda'''
|S kvantitativnimi metodami lahko opišete večje sklope podatkov.
Dobite ponovljive rezultate (ob ponovitvi raziskave so ugotovitve iste).
|Za obdelavo podatkov je potrebno poznavanje statističnih metod.
Za veljavne rezultate potrebujete večji vzorec.
|}

===Primarni/sekundarni podatki===

Delitev podatkov na primarne in sekundarne se nanaša na način zbiranja podatkov. Če so podatki '''primarni''' to pomeni, da ste (oziroma jih boste) jih zbirali sami. V kolikor pa so podatki '''sekundarni''' to pomeni, da ste uporabili podatke, ki jih je v preteklosti že zbral nekdo drug.

Primarni podatki so na primer podatki, ki ste jih zbrali z vprašalnikom, ki ste ga pripravili za potrebe raziskave, ki jo trenutno izvajate. Sekundarni podatki pa so na primer podatki, ki jih vzamete iz uradne policijske statistike - zbrala jih je Policija.

Prednost uporabe primarnih podatkov je to, da lahko zberete točno tiste podatke, ki so za vas zanimivi, ter na način, ki bo ustrezal vašim potrebam. Vendar pa to pomeni, da boste morali izvesti svojo raziskavo, ki zahteva precejšen časovni vložek in specifična znanja. Če uporabite sekundarne podatke boste do rezultatov prišli hitreje, prav tako pa lahko uporabite širši nabor podatkov. Vendar pa s tem izgubite nadzor nad načinom zbiranja podatkov, kar lahko pomeni, da so podatki za vašo raziskavo manj primerni kot bi bili primarni.

==Predvidena struktura poglavij==

==Seznam predvidenih virov in literature==

== Literatura ==

<references>
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref>
<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref>
</references>

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2020-12-29T16:14:16Z

Lukaj: /* Predvidene metode */

Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: opredelitev oziroma opis problema, cilje in teze zaključnega dela, predpostavke in omejitve zaključnega dela, predvidene metode zaključnega dela, predvideno strukturo poglavij (kazalo) in seznam predvidenih virov in literature.

==Opis/opredelitev problema==
Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.

Tipično ima to poglavje tri sklope:

* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]

{|class="wikitable"
!Namigi
|-
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).
|-
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).
|-
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.
|-
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).
|}

===Splošno o tematiki in opis širšega problema===

Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišite področje, ki se ga bo vaše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavite '''področno problematiko''', ki jo boste v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.

Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepite z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).
{| class="wikitable"
|Obseg: Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.
|}
Iz zgornjega primera lahko razberete tako širši kontekst kot področno problematiko:
* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.
* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.

===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem morate imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravate raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov:

# Najprej predstavite '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem daljšem odstavku zapišite sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati. Namen tega dela je, da prikažete pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavite znanstveno vrzel.
# Nato na koncu '''opredelite raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.
{| class="wikitable"
|Obseg: Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: "Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)".
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Bodite objektivni in temeljiti. Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.

|}
{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.
|}
Iz zgornjega kratkega primera so razvidne tako ugotovitve drugih avtorjev kot tudi opredeljen raziskovalni problem:
* Najprej je predstavljena uporaba izbrane teorije v kontekstu raziskovalnega problema, pri čemer so izpostavljene raziskave, ki prikazujejo učinkovitost E2EE.
* Kot raziskovalni problem je izpostavljeno dejstvo, da do sedaj nobena raziskava ni ugotovila kateri dejavniki povezani z varnostno-motivacijsko teorijo vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE med akademiki.

===Doprinos zaključnega dela===
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujemo raziskovalne metodologije). V tem delu predstavite kako bo naša raziskava zapolnila identificirano znanstveno vrzel, ter kakšen je pomen vaših ugotovitev za nadaljnje raziskave, oziroma uporabo v praksi.

Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.

{| class="wikitable"
|Obseg: Gre za najkrajši odstavek tega poglavja, ki naj ne presega dolžine ene tretjine strani.
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.
|}

Iz zgornjega primera lahko razberete, da je doprinos raziskave identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki, pri čemer raziskava posebno pozornost nameni dejavnikom iz varnostno-motivacijske teorije.

===Raziskovalno vprašanje===
Na koncu poglavja opisa problema je pomembno, da zgornje ugotovitve strnete v jasno in nedvoumno izpostavljeno raziskovalno vprašanje/vprašanja.

Navadno postavite 1-3 raziskovalna vprašanja.
{|class="wikitable"
!Primer
|-
|'''RV1''': Kateri dejavniki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki?
|}

==Cilji in teze==

V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.

Poglavje začnite neposredno: Cilj zaključnega dela je... V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: "Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..." (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.

V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze.

Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in '''utemeljena s preteklimi raziskavami'''.

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="fujs2019" />
|-
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.

If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This
led us to the following hypotheses:

: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.

: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.

: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.
|}

Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.

V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite raziskovalna podvprašanja (le izjemoma več kot tri).

==Predpostavke in omejitve==

{| class="wikitable"
|Obseg: Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.
|}

===Prvi odstavek: predpostavke===
Najprej: predpostavke niso hipoteze. Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo na raziskovalni proces. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave.
|}

===Drugi odstavek: omejitve===

V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela.
|}

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer '''predpostavljamo''', da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem '''omejujemo''' ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.

==Predvidene metode==

V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po treh kategorijah:

* '''empirične''' ali '''teoretične'''
* '''kvalitativne''' ali '''kvantitativne'''
* '''primarni''' ali '''sekundarni'''

Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.

===Empirična/teoretična raziskovalna metoda===

Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave.

V kolikor boste izvedli '''teoretično''' raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je '''pregled literature'''.

'''Empirična''' metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na '''kvalitativne''' in '''kvantitativne'''.

===Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda===

Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.

Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili '''kvalitativno raziskavo'''. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je '''intervju''', oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat '''fokusna skupina'''. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo '''opazovanja''', '''pregleda literature''' in '''študije primera'''.

Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili '''kvantitativno raziskavo'''. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z '''anketnim vprašalnikom''' ter izvedba '''eksperimenta'''. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi '''opazovanje''', '''pregled literatue''' in '''študijo primera'''.

{| class="wikitable"
|+Prednosti in slabosti kvalitativnih oziroma kvantitativnih metod
|-
|
|'''Prednosti'''
|'''Slabosti'''
|-
|'''Kvalitativna metoda'''
|Metode so prilagodljive - metode lahko prilagajate in spreminjate skladno z novimi ugotovitvami, do katerih pridete tekom raziskave.
Za izvedbo je dovolj manjši vzorec.
|Rezultatov ne morete statistično obdelati in jih posplošiti na populacijo.
Težko uporabite standardizirane raziskovalne postopke, saj so kvalitativne raziskave dokaj specifične.
|-
|'''Kvantitativna metoda'''
|S kvantitativnimi metodami lahko opišete večje sklope podatkov.
Dobite ponovljive rezultate (ob ponovitvi raziskave so ugotovitve iste).
|Za obdelavo podatkov je potrebno poznavanje statističnih metod.
Za veljavne rezultate potrebujete večji vzorec.
|}

===Primarni/sekundarni podatki===

Delitev podatkov na primarne in sekundarne se nanaša na način zbiranja podatkov. Če so podatki '''primarni''' to pomeni, da ste (oziroma jih boste) jih zbirali sami. V kolikor pa so podatki '''sekundarni''' to pomeni, da ste uporabili podatke, ki jih je v preteklosti že zbral nekdo drug.

Primarni podatki so na primer podatki, ki ste jih zbrali z vprašalnikom, ki ste ga pripravili za potrebe raziskave, ki jo trenutno izvajate. Sekundarni podatki pa so na primer podatki, ki jih vzamete iz uradne policijske statistike - zbrala jih je Policija.

Prednost uporabe primarnih podatkov je to, da lahko zberete točno tiste podatke, ki so za vas zanimivi, ter na način, ki bo ustrezal vašim potrebam. Vendar pa to pomeni, da boste morali izvesti svojo raziskavo, ki zahteva precejšen časovni vložek in specifična znanja. Če uporabite sekundarne podatke boste do rezultatov prišli hitreje, prav tako pa lahko uporabite širši nabor podatkov. Vendar pa s tem izgubite nadzor nad načinom zbiranja podatkov, kar lahko pomeni, da so podatki za vašo raziskavo manj primerni kot bi bili primarni.

==Predvidena struktura poglavij==

==Seznam predvidenih virov in literature==

== Literatura ==

<references>
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref>
<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref>
</references>

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2020-12-29T15:51:07Z

Lukaj: /* Predvidene metode */

Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: opredelitev oziroma opis problema, cilje in teze zaključnega dela, predpostavke in omejitve zaključnega dela, predvidene metode zaključnega dela, predvideno strukturo poglavij (kazalo) in seznam predvidenih virov in literature.

==Opis/opredelitev problema==
Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.

Tipično ima to poglavje tri sklope:

* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]

{|class="wikitable"
!Namigi
|-
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).
|-
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).
|-
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.
|-
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).
|}

===Splošno o tematiki in opis širšega problema===

Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišite področje, ki se ga bo vaše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavite '''področno problematiko''', ki jo boste v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.

Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepite z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).
{| class="wikitable"
|Obseg: Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.
|}
Iz zgornjega primera lahko razberete tako širši kontekst kot področno problematiko:
* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.
* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.

===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem morate imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravate raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov:

# Najprej predstavite '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem daljšem odstavku zapišite sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati. Namen tega dela je, da prikažete pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavite znanstveno vrzel.
# Nato na koncu '''opredelite raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.
{| class="wikitable"
|Obseg: Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: "Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)".
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Bodite objektivni in temeljiti. Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.

|}
{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.
|}
Iz zgornjega kratkega primera so razvidne tako ugotovitve drugih avtorjev kot tudi opredeljen raziskovalni problem:
* Najprej je predstavljena uporaba izbrane teorije v kontekstu raziskovalnega problema, pri čemer so izpostavljene raziskave, ki prikazujejo učinkovitost E2EE.
* Kot raziskovalni problem je izpostavljeno dejstvo, da do sedaj nobena raziskava ni ugotovila kateri dejavniki povezani z varnostno-motivacijsko teorijo vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE med akademiki.

===Doprinos zaključnega dela===
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujemo raziskovalne metodologije). V tem delu predstavite kako bo naša raziskava zapolnila identificirano znanstveno vrzel, ter kakšen je pomen vaših ugotovitev za nadaljnje raziskave, oziroma uporabo v praksi.

Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.

{| class="wikitable"
|Obseg: Gre za najkrajši odstavek tega poglavja, ki naj ne presega dolžine ene tretjine strani.
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.
|}

Iz zgornjega primera lahko razberete, da je doprinos raziskave identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki, pri čemer raziskava posebno pozornost nameni dejavnikom iz varnostno-motivacijske teorije.

===Raziskovalno vprašanje===
Na koncu poglavja opisa problema je pomembno, da zgornje ugotovitve strnete v jasno in nedvoumno izpostavljeno raziskovalno vprašanje/vprašanja.

Navadno postavite 1-3 raziskovalna vprašanja.
{|class="wikitable"
!Primer
|-
|'''RV1''': Kateri dejavniki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki?
|}

==Cilji in teze==

V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.

Poglavje začnite neposredno: Cilj zaključnega dela je... V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: "Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..." (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.

V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze.

Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in '''utemeljena s preteklimi raziskavami'''.

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="fujs2019" />
|-
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.

If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This
led us to the following hypotheses:

: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.

: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.

: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.
|}

Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.

V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite raziskovalna podvprašanja (le izjemoma več kot tri).

==Predpostavke in omejitve==

{| class="wikitable"
|Obseg: Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.
|}

===Prvi odstavek: predpostavke===
Najprej: predpostavke niso hipoteze. Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo na raziskovalni proces. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave.
|}

===Drugi odstavek: omejitve===

V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela.
|}

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer '''predpostavljamo''', da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem '''omejujemo''' ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.

==Predvidene metode==

V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po štirih kategorijah:

* '''empirične''' ali '''teoretične'''
* '''kvalitativne''' ali '''kvantitativne'''
* '''primarni''' ali '''sekundarni'''
* '''opisne''' ali '''eksperimentalne'''

Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.

===Empirična/teoretična raziskovalna metoda===

Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave.

V kolikor boste izvedli '''teoretično''' raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je '''pregled literature'''.

'''Empirična''' metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na '''kvalitativne''' in '''kvantitativne'''.

===Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda===

Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.

Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili '''kvalitativno raziskavo'''. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je '''intervju''', oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat '''fokusna skupina'''. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo '''opazovanja''', '''pregleda literature''' in '''študije primera'''.

Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili '''kvantitativno raziskavo'''. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z '''anketnim vprašalnikom''' ter izvedba '''eksperimenta'''. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi '''opazovanje''', '''pregled literatue''' in '''študijo primera'''.

{| class="wikitable"
|+Prednosti in slabosti kvalitativnih oziroma kvantitativnih metod
|-
|
|'''Prednosti'''
|'''Slabosti'''
|-
|'''Kvalitativna metoda'''
|Metode so prilagodljive - metode lahko prilagajate in spreminjate skladno z novimi ugotovitvami, do katerih pridete tekom raziskave.
Za izvedbo je dovolj manjši vzorec.
|Rezultatov ne morete statistično obdelati in jih posplošiti na populacijo.
Težko uporabite standardizirane raziskovalne postopke, saj so kvalitativne raziskave dokaj specifične.
|-
|'''Kvantitativna metoda'''
|S kvantitativnimi metodami lahko opišete večje sklope podatkov.
Dobite ponovljive rezultate (ob ponovitvi raziskave so ugotovitve iste).
|Za obdelavo podatkov je potrebno poznavanje statističnih metod.
Za veljavne rezultate potrebujete večji vzorec.
|}

==Predvidena struktura poglavij==

==Seznam predvidenih virov in literature==

== Literatura ==

<references>
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref>
<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref>
</references>

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2020-12-29T14:53:03Z

Lukaj: /* Predvidene metode */

Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: opredelitev oziroma opis problema, cilje in teze zaključnega dela, predpostavke in omejitve zaključnega dela, predvidene metode zaključnega dela, predvideno strukturo poglavij (kazalo) in seznam predvidenih virov in literature.

==Opis/opredelitev problema==
Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.

Tipično ima to poglavje tri sklope:

* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]

{|class="wikitable"
!Namigi
|-
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).
|-
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).
|-
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.
|-
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).
|}

===Splošno o tematiki in opis širšega problema===

Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišite področje, ki se ga bo vaše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavite '''področno problematiko''', ki jo boste v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.

Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepite z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).
{| class="wikitable"
|Obseg: Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.
|}
Iz zgornjega primera lahko razberete tako širši kontekst kot področno problematiko:
* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.
* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.

===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem morate imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravate raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov:

# Najprej predstavite '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem daljšem odstavku zapišite sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati. Namen tega dela je, da prikažete pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavite znanstveno vrzel.
# Nato na koncu '''opredelite raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.
{| class="wikitable"
|Obseg: Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: "Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)".
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Bodite objektivni in temeljiti. Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.

|}
{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.
|}
Iz zgornjega kratkega primera so razvidne tako ugotovitve drugih avtorjev kot tudi opredeljen raziskovalni problem:
* Najprej je predstavljena uporaba izbrane teorije v kontekstu raziskovalnega problema, pri čemer so izpostavljene raziskave, ki prikazujejo učinkovitost E2EE.
* Kot raziskovalni problem je izpostavljeno dejstvo, da do sedaj nobena raziskava ni ugotovila kateri dejavniki povezani z varnostno-motivacijsko teorijo vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE med akademiki.

===Doprinos zaključnega dela===
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujemo raziskovalne metodologije). V tem delu predstavite kako bo naša raziskava zapolnila identificirano znanstveno vrzel, ter kakšen je pomen vaših ugotovitev za nadaljnje raziskave, oziroma uporabo v praksi.

Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.

{| class="wikitable"
|Obseg: Gre za najkrajši odstavek tega poglavja, ki naj ne presega dolžine ene tretjine strani.
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.
|}

Iz zgornjega primera lahko razberete, da je doprinos raziskave identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki, pri čemer raziskava posebno pozornost nameni dejavnikom iz varnostno-motivacijske teorije.

===Raziskovalno vprašanje===
Na koncu poglavja opisa problema je pomembno, da zgornje ugotovitve strnete v jasno in nedvoumno izpostavljeno raziskovalno vprašanje/vprašanja.

Navadno postavite 1-3 raziskovalna vprašanja.
{|class="wikitable"
!Primer
|-
|'''RV1''': Kateri dejavniki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki?
|}

==Cilji in teze==

V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.

Poglavje začnite neposredno: Cilj zaključnega dela je... V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: "Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..." (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.

V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze.

Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in '''utemeljena s preteklimi raziskavami'''.

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="fujs2019" />
|-
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.

If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This
led us to the following hypotheses:

: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.

: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.

: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.
|}

Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.

V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite raziskovalna podvprašanja (le izjemoma več kot tri).

==Predpostavke in omejitve==

{| class="wikitable"
|Obseg: Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.
|}

===Prvi odstavek: predpostavke===
Najprej: predpostavke niso hipoteze. Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo na raziskovalni proces. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave.
|}

===Drugi odstavek: omejitve===

V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela.
|}

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer '''predpostavljamo''', da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem '''omejujemo''' ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.

==Predvidene metode==

V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po štirih kategorijah:

* '''empirične''' ali '''teoretične'''
* '''kvalitativne''' ali '''kvantitativne'''
* '''primarni''' ali '''sekundarni'''
* '''opisne''' ali '''eksperimentalne'''

Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.

===Empirična/teoretična raziskovalna metoda===

Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave.

V kolikor boste izvedli '''teoretično''' raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je '''pregled literature'''.

'''Empirična''' metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na '''kvalitativne''' in '''kvantitativne'''.

===Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda===

Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.

Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili '''kvalitativno raziskavo'''. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je '''intervju''', oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat '''fokusna skupina'''. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo '''opazovanja''', '''pregleda literature''' in '''študije primera'''.

Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili '''kvantitativno raziskavo'''. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z '''anketnim vprašalnikom''' ter izvedba '''eksperimenta'''. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi '''opazovanje''', '''pregled literatue''' in '''študijo primera'''.

{| class="wikitable"
|+Prednosti in slabosti kvalitativnih oziroma kvantitativnih metod
|-
|
|Prednosti
|Slabosti
|-
|Kvalitativna metoda
|
|
|-
|Kvantitativna metoda
|
|
|}

==Predvidena struktura poglavij==

==Seznam predvidenih virov in literature==

== Literatura ==

<references>
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref>
<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref>
</references>

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2020-12-23T17:43:51Z

Lukaj: /* Predvidene metode */

Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: opredelitev oziroma opis problema, cilje in teze zaključnega dela, predpostavke in omejitve zaključnega dela, predvidene metode zaključnega dela, predvideno strukturo poglavij (kazalo) in seznam predvidenih virov in literature.

==Opis/opredelitev problema==
Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.

Tipično ima to poglavje tri sklope:

* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]

{|class="wikitable"
!Namigi
|-
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).
|-
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).
|-
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.
|-
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).
|}

===Splošno o tematiki in opis širšega problema===

Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišite področje, ki se ga bo vaše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavite '''področno problematiko''', ki jo boste v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.

Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepite z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).
{| class="wikitable"
|Obseg: Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.
|}
Iz zgornjega primera lahko razberete tako širši kontekst kot področno problematiko:
* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.
* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.

===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem morate imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravate raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov:

# Najprej predstavite '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem daljšem odstavku zapišite sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati. Namen tega dela je, da prikažete pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavite znanstveno vrzel.
# Nato na koncu '''opredelite raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.
{| class="wikitable"
|Obseg: Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: "Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)".
|}
{| class="wikitable"
|Pozor! Bodite objektivni in temeljiti. Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.

|}
{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.
|}
Iz zgornjega kratkega primera so razvidne tako ugotovitve drugih avtorjev kot tudi opredeljen raziskovalni problem:
* Najprej je predstavljena uporaba izbrane teorije v kontekstu raziskovalnega problema, pri čemer so izpostavljene raziskave, ki prikazujejo učinkovitost E2EE.
* Kot raziskovalni problem je izpostavljeno dejstvo, da do sedaj nobena raziskava ni ugotovila kateri dejavniki povezani z varnostno-motivacijsko teorijo vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE med akademiki.

===Doprinos zaključnega dela===
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujemo raziskovalne metodologije). V tem delu predstavite kako bo naša raziskava zapolnila identificirano znanstveno vrzel, ter kakšen je pomen vaših ugotovitev za nadaljnje raziskave, oziroma uporabo v praksi.

Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.

{| class="wikitable"
|Obseg: Gre za najkrajši odstavek tega poglavja, ki naj ne presega dolžine ene tretjine strani.
|}

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="jelovcan2020" />
|-
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.
|}

Iz zgornjega primera lahko razberete, da je doprinos raziskave identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki, pri čemer raziskava posebno pozornost nameni dejavnikom iz varnostno-motivacijske teorije.

===Raziskovalno vprašanje===
Na koncu poglavja opisa problema je pomembno, da zgornje ugotovitve strnete v jasno in nedvoumno izpostavljeno raziskovalno vprašanje/vprašanja.

Navadno postavite 1-3 raziskovalna vprašanja.
{|class="wikitable"
!Primer
|-
|'''RV1''': Kateri dejavniki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki?
|}

==Cilji in teze==

V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.

Poglavje začnite neposredno: Cilj zaključnega dela je... V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: "Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..." (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.

V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze.

Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in '''utemeljena s preteklimi raziskavami'''.

{|class="wikitable"
!Primer <ref name="fujs2019" />
|-
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.

If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This
led us to the following hypotheses:

: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.

: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.

: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.
|}

Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.

V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite raziskovalna podvprašanja (le izjemoma več kot tri).

==Predpostavke in omejitve==

{| class="wikitable"
|Obseg: Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.
|}

===Prvi odstavek: predpostavke===
Najprej: predpostavke niso hipoteze. Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo na raziskovalni proces. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave.
|}

===Drugi odstavek: omejitve===

V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.

{|class="wikitable"
!Primer:
|-
|S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela.
|}

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer '''predpostavljamo''', da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem '''omejujemo''' ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.

==Predvidene metode==

V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po štirih kategorijah:

* '''empirične''' ali '''teoretične'''
* '''kvalitativne''' ali '''kvantitativne'''
* '''primarni''' ali '''sekundarni'''
* '''opisne''' ali '''eksperimentalne'''

Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.

===Empirična/teoretična raziskovalna metoda===

Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave.

V kolikor boste izvedli '''teoretično''' raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je '''pregled literature'''.

'''Empirična''' metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na '''kvalitativne''' in '''kvantitativne'''.

===Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda===

==Predvidena struktura poglavij==

==Seznam predvidenih virov in literature==

== Literatura ==

<references>
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref>
<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref>
</references>

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2020-12-22T16:34:58Z

Lukaj: /* Drugi odstavek: omejitve */

Struktura (dispozicija zaključnega dela)

2020-12-22T16:33:29Z

Lukaj: /* Predpostavke in omejitve */