https://wiki.fvv.um.si/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=SimonWiki FVV - Uporabnikovi prispevki [sl]2026-05-30T05:57:41ZUporabnikovi prispevkiMediaWiki 1.35.0https://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Slika:Survey_about_protection_motivation_on_social_networking_sites_-_Groups_on_the_Facebook_social_networking_site,_2018.pdf&diff=288Slika:Survey about protection motivation on social networking sites - Groups on the Facebook social networking site, 2018.pdf2021-03-01T10:13:35Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div></div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=%C4%8Ci%C5%A1%C4%8Denje_podatkov_(anketa)&diff=260Čiščenje podatkov (anketa)2021-01-07T11:29:23Z<p>Simon: Simon je prestavil(-a) stran Čiščenje podatkov (ankete) na Čiščenje podatkov (anketa) brez preusmeritve</p>
<hr />
<div>Čiščenje podatkov je namenjeno izvozu in pripravi podatkov za statistične analize.<br />
<br />
Čiščenje podatkov vključuje:<br />
<br />
* Izvoz podatkov iz 1ka.<br />
* Urejanje skupin respondentov (pod-vzorcev).<br />
* Oblikovanje legende.<br />
* Uvoz originalnih podatkov.<br />
* Čiščenje podatkov.<br />
* Pripravo podatkov za analizo.<br />
<br />
'''Video posnetki čiščenja podatkov''' so dostopni na [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC oblaku FVV]:<br />
<br />
* ''1_1ka-export.flv'': Izvoz podatkov iz 1ka.<br />
* ''2_groups.flv'': Urejanje podatkov o skupinah respondentov.<br />
* ''3_legend-1.flv'': Oblikovanje legende vprašanj (1. del).<br />
* ''4_legend-2.flv'': Oblikovanje legende vprašanj (2. del).<br />
* ''5_data-org.flv'': Uvoz originalnih podatkov v Excel.<br />
* ''6_data-all-1.flv'': Čiščenje podatkov (1. del).<br />
* ''7_data-all-2.flv'': Čiščenje podatkov (2. del).<br />
* ''8_data-all-3.flv'': Čiščenje podatkov (3. del).<br />
* ''9_data-all-4.flv'': Čiščenje podatkov (4. del).<br />
* ''10_data.flv'': Priprava podatkov za analizo.</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Osnovna_analiza_podatkov_(anketa)&diff=259Osnovna analiza podatkov (anketa)2021-01-07T11:29:10Z<p>Simon: Simon je prestavil(-a) stran Osnovna analiza podatkov (ankete) na Osnovna analiza podatkov (anketa) brez preusmeritve</p>
<hr />
<div>Osnovna analiza podatkov je v prvi vrsti namenjena '''zaključnim delom na prvi stopnji''', ki temeljijo na dobro pripravljenih anketah. Poleg tega je primerna tudi za osnovno statistično analizo podatkov tekom raziskav ali takoj po njihovem zaključku.<br />
<br />
Osnovna analiza vključuje:<br />
<br />
* Uvoz podatkov v IBM SPSS Statistics.<br />
* Analizo manjkajočih vrednosti.<br />
* Analizo frekvenc, ki je pomembna za opis vzorca.<br />
* Analizo deskriptivne statistike z oceno normalnosti porazdelitve odgovorov.<br />
* Analizo zanesljivosti (angl. ''reliability'') s Cronbachovo alpho.<br />
* Agregacijo indikatorjev v spremenljivke za konstrukte.<br />
* Analizo korelacij s Pearsonovim, Spearmanovim in Kendallovim koeficientom.<br />
<br />
'''Video posnetki osnovne analize podatkov''' so dostopni na [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p oblaku FVV]:<br />
<br />
* ''1_variable-view-1.flv'': Priprava podatkovne datoteke v IBM SPSS Statistics na uvoz podatkov (1. del).<br />
* ''2_variable-view-2.flv'': Priprava podatkovne datoteke v IBM SPSS Statistics na uvoz podatkov (2. del).<br />
* ''3_data-view.flv'': Uvoz podatkov v IBM SPSS Statistics.<br />
* ''4_missing.flv'': Analiza manjkajočih vrednosti.<br />
* ''5_frequencies-1.flv'': Analiza frekvenc (1. del).<br />
* ''6_frequencies-2.flv'': Analiza frekvenc (2. del).<br />
* ''7_descriptives.flv'': Analiza deskriptivne statistike.<br />
* ''8_cronbach's-alpha.flv'': Analizo zanesljivosti - ''Cronbach's alpha''.<br />
* ''9_aggregate-constructs.flv'': Agregacija indikatorjev.<br />
* ''10_descriptives-aggregate.flv'': Analiza deskriptivne statistike agregiranih spremenljivk.<br />
* ''11_correlations.flv'': Analiza korelacij - ''Pearson's'', ''Spearman's'' in ''Kendall's correlation coefficients''.</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Struktura_(dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela)&diff=257Struktura (dispozicija zaključnega dela)2021-01-07T11:08:53Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div>Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: <b>opredelitev oziroma opis problema</b>, <b>cilje in teze zaključnega dela</b>, <b>predpostavke in omejitve zaključnega dela</b>, <b>predvidene metode zaključnega dela</b>, <b>predvideno strukturo poglavij (kazalo)</b> in <b>seznam predvidenih virov in literature</b>.<br />
<br />
==Opis/opredelitev problema==<br />
<br />
: ''Glej tudi: [[Opis problema (dispozicija zaključnega dela)]]''<br />
<br />
Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu. <br />
<br />
Tipično ima to poglavje tri sklope:<br />
<br />
* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]<br />
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]<br />
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Namigi<br />
|-<br />
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).<br />
|-<br />
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).<br />
|-<br />
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.<br />
|-<br />
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).<br />
|}<br />
<br />
===Splošno o tematiki in opis širšega problema===<br />
<br />
Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišite področje, ki se ga bo vaše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavite '''področno problematiko''', ki jo boste v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.<br />
<br />
Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepite z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <ref name="jelovcan2020" /><br />
|-<br />
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.<br />
|}<br />
Iz zgornjega primera lahko razberete tako širši kontekst kot področno problematiko: <br />
* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.<br />
* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.<br />
<br />
===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===<br />
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem morate imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravate raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov: <br />
<br />
# Najprej predstavite '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem daljšem odstavku zapišite sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati. Namen tega dela je, da prikažete pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavite znanstveno vrzel. <br />
# Nato na koncu '''opredelite raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Pozor!</b> Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
|}<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Pozor!</b> <b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
|}<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <ref name="jelovcan2020" /><br />
|-<br />
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.<br />
|}<br />
Iz zgornjega kratkega primera so razvidne tako ugotovitve drugih avtorjev kot tudi opredeljen raziskovalni problem:<br />
* Najprej je predstavljena uporaba izbrane teorije v kontekstu raziskovalnega problema, pri čemer so izpostavljene raziskave, ki prikazujejo učinkovitost E2EE.<br />
* Kot raziskovalni problem je izpostavljeno dejstvo, da do sedaj nobena raziskava ni ugotovila kateri dejavniki povezani z varnostno-motivacijsko teorijo vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE med akademiki.<br />
<br />
===Doprinos zaključnega dela===<br />
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujemo raziskovalne metodologije). V tem delu predstavite kako bo naša raziskava zapolnila identificirano znanstveno vrzel, ter kakšen je pomen vaših ugotovitev za nadaljnje raziskave, oziroma uporabo v praksi. <br />
<br />
Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Gre za najkrajši odstavek tega poglavja, ki naj ne presega dolžine ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <ref name="jelovcan2020" /><br />
|-<br />
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.<br />
|}<br />
<br />
Iz zgornjega primera lahko razberete, da je doprinos raziskave identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki, pri čemer raziskava posebno pozornost nameni dejavnikom iz varnostno-motivacijske teorije.<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
Na koncu poglavja opisa problema je pomembno, da zgornje ugotovitve strnete v jasno in nedvoumno izpostavljeno raziskovalno vprašanje/vprašanja. <br />
<br />
Navadno postavite 1-3 raziskovalna vprašanja. <br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer<br />
|-<br />
|'''RV1''': Kateri dejavniki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki?<br />
|}<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
: ''Glej tudi: [[Cilji in teze (dispozicija zaključnega dela)]]''<br />
<br />
V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.<br />
<br />
Poglavje začnite neposredno: <i>Cilj zaključnega dela je...</i> V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: <i>"Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..."</i> (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). <b>Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.</b><br />
<br />
V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi <b>hipoteze</b>. <br />
<br />
Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in '''utemeljena s preteklimi raziskavami'''.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <ref name="fujs2019" /><br />
|-<br />
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.<br />
<br />
If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This<br />
led us to the following hypotheses:<br />
<br />
: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.<br />
<br />
: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.<br />
<br />
: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.<br />
|}<br />
<br />
Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.<br />
<br />
<br />
V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite <b>raziskovalna podvprašanja</b> (le izjemoma več kot tri).<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.<br />
|}<br />
<br />
===Prvi odstavek: predpostavke===<br />
<b>Najprej: predpostavke niso hipoteze.</b> Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo <b>na raziskovalni proces</b>. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer:<br />
|-<br />
|Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave. <br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: omejitve===<br />
<br />
V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. <b>Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov</b>. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer:<br />
|-<br />
|S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela. <br />
|}<br />
<br />
Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer '''predpostavljamo''', da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem '''omejujemo''' ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po treh kategorijah:<br />
<br />
* '''empirične''' ali '''teoretične'''<br />
* '''kvalitativne''' ali '''kvantitativne'''<br />
* '''primarni''' ali '''sekundarni'''<br />
<br />
Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Obseg:<br />
|-<br />
|To poglavje naj obsega med eno tretjino in eno polovico strani.<br />
|}<br />
<br />
===Empirična/teoretična raziskovalna metoda===<br />
<br />
Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave. <br />
<br />
V kolikor boste izvedli '''teoretično''' raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je '''pregled literature'''.<br />
<br />
'''Empirična''' metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na '''kvalitativne''' in '''kvantitativne'''.<br />
<br />
===Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda===<br />
<br />
Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.<br />
<br />
Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili '''kvalitativno raziskavo'''. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je '''intervju''', oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat '''fokusna skupina'''. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo '''opazovanja''', '''pregleda literature''' in '''študije primera'''. <br />
<br />
Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili '''kvantitativno raziskavo'''. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z '''anketnim vprašalnikom''' ter izvedba '''eksperimenta'''. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi '''opazovanje''', '''pregled literature''' in '''študijo primera'''. Za kvantitativne raziskave je značilno postavljanje '''hipotez'''.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|+Prednosti in slabosti kvalitativnih oziroma kvantitativnih metod<br />
|-<br />
|<br />
|'''Prednosti'''<br />
|'''Slabosti'''<br />
|-<br />
|'''Kvalitativna metoda'''<br />
|Metode so prilagodljive - metode lahko prilagajate in spreminjate skladno z novimi ugotovitvami, do katerih pridete tekom raziskave. <br />
Za izvedbo zadostuje manjši vzorec.<br />
|Rezultatov ne morete statistično obdelati in jih posplošiti na populacijo.<br />
Težko uporabite standardizirane raziskovalne postopke, saj so kvalitativne raziskave dokaj specifične.<br />
|-<br />
|'''Kvantitativna metoda'''<br />
|S kvantitativnimi metodami lahko opišete večje sklope podatkov. <br />
Dobite ponovljive rezultate (ob ponovitvi raziskave so ugotovitve iste).<br />
|Za obdelavo podatkov je potrebno poznavanje statističnih metod.<br />
Za veljavne rezultate potrebujete večji vzorec.<br />
|}<br />
<br />
===Primarni/sekundarni podatki===<br />
<br />
Delitev podatkov na primarne in sekundarne se nanaša na način zbiranja podatkov. Če so podatki '''primarni''' to pomeni, da ste (oziroma jih boste) jih zbirali sami. V kolikor pa so podatki '''sekundarni''' to pomeni, da ste uporabili podatke, ki jih je v preteklosti že zbral nekdo drug. <br />
<br />
Primarni podatki so na primer podatki, ki ste jih zbrali z vprašalnikom, ki ste ga pripravili za potrebe raziskave, ki jo trenutno izvajate. Sekundarni podatki pa so na primer podatki, ki jih vzamete iz uradne policijske statistike - zbrala jih je Policija.<br />
<br />
Prednost uporabe primarnih podatkov je to, da lahko zberete točno tiste podatke, ki so za vas zanimivi, ter na način, ki bo ustrezal vašim potrebam. Vendar pa to pomeni, da boste morali izvesti svojo raziskavo, ki zahteva precejšen časovni vložek in specifična znanja. Če uporabite sekundarne podatke boste do rezultatov prišli hitreje, prav tako pa lahko uporabite širši nabor podatkov. Vendar pa s tem izgubite nadzor nad načinom zbiranja podatkov, kar lahko pomeni, da so podatki za vašo raziskavo manj primerni kot bi bili primarni.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer:<br />
|-<br />
|Zaključno delo bo sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo opravili pregled literature in trendov s področja prenosa informacijsko-varnostnih aktivnosti na zunanje izvajalce. S pregledom bomo skušali identificirati trenutno stanje na področju zagotavljanja informacijske varnosti med MSP v Sloveniji in po svetu, pri čemer bomo poseben poudarek dali zagotavljanju informacijske varnosti s prenosom aktivnosti na zunanje izvajalce. <br />
Empirični del bosta sestavljali dve raziskavi. Prva bo vključevala strukturiran pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na prenos informacijsko-varnostnih aktivnosti in z upravljanjem IKT povezanih procesov na zunanje izvajalce.<br />
V okviru druge raziskave bomo oblikovali vprašalnik, ki bo primarno namenjen oceni stanja med MSP v Sloveniji. Vprašalnik bo vseboval vprašanja o načinu zagotavljanja informacijske varnosti v podjetjih, storitvah, ki jih (če jih) podjetja že prenašajo na zunanje izvajalce, vzrokih/dejavnikih, ki vplivajo na prenos aktivnosti, njihovih potrebah po prenosu drugih potencialnih storitev, prednostih in slabostih tovrstnega pristopa ter splošnih podatkih o podjetju (število zaposlenih, sprejeta politika informacijske varnosti, primarna dejavnost, ...). Vprašalnik bomo v izpolnitev poslali MSP, ki se v Sloveniji ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo. Zbrane podatke bomo nato analizirali s pomočjo statističnega orodja PSPP. Prvi dve hipotezi bomo preverjali s pomočjo opisne statistike in frekvenčnih porazdelitev, tretjo in četrto hipotezo pa bomo preverjali s pomočjo korelacijskih analiz. Rezultati bodo predstavljeni v grafični in tabelarni obliki, v interpretaciji pa bo izvedena tudi njihova primerjava z dosedanjimi raziskavami.<br />
<br />
|}<br />
<br />
==Predvidena struktura poglavij==<br />
V tem poglavju morate okvirno zastaviti strukturo poglavij zaključnega dela. Pri tem se posvetite predvsem vsebinskemu delu zaključnega dela - v strukturo poglavij ne vpisujete delov zaključnega dela kot ''Zahvala'', ''Povzetek'' ali ''Kazalo'', temveč navedete zgolj poglavja z vsebino. Pri oblikovanju strukture poglavij se držite '''IMRaD''' (''Introduction'', ''Methods'', ''Results'' and ''Discussion'') strukture.<br />
<br />
Primer IMRaD strukture poglavij:<br />
# Uvod<br />
# Teoretično ozadje - To poglavje navadno poimenujemo po naši glavni temi in vsebuje pregled literature, ki se nanaša na našo temo. Lahko se razdeli v več podpoglavij, po tematskih sklopih.<br />
# Metoda<br />
# Rezultati<br />
# Razprava<br />
# Zaključek<br />
# Literatura<br />
<br />
Svetujemo, da se glede strukture poglavij posvetujete z mentorjem.<br />
<br />
Struktura poglavij ni končna in jo lahko tekom izdelave zaključnega dela prilagajate. Čeprav ni končna, pa vam dobro zapisana struktura poglavij lahko močno koristi pri pisanju zaključnega dela.<br />
<br />
==Seznam predvidenih virov in literature==<br />
V tem, zadnjem poglavju dispozicije zaključnega dela, skladno s [https://www.fvv.um.si/wp-content/uploads/2017/11/PrilogaA_Citiranje_in_navajanje_uporabljenih_virov_APA.pdf Pravili citiranja na FVV] navedete literaturo, za katero predvidevate, da jo boste uporabili pri pripravi zaključnega dela. Seznam literature ni končen in ga lahko v zaključnem delu dopolnite, prav tako pa vam posameznega vira v zaključnem delu ni potrebno navesti, če naknadno ugotovite, da ni primeren za vaše zaključno delo.<br />
<br />
== Literatura ==<br />
<br />
<references><br />
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref><br />
<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref><br />
</references></div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Struktura_(dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela)&diff=256Struktura (dispozicija zaključnega dela)2021-01-07T11:03:46Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div>Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: <b>opredelitev oziroma opis problema</b>, <b>cilje in teze zaključnega dela</b>, <b>predpostavke in omejitve zaključnega dela</b>, <b>predvidene metode zaključnega dela</b>, <b>predvideno strukturo poglavij (kazalo)</b> in <b>seznam predvidenih virov in literature</b>.<br />
<br />
==Opis/opredelitev problema==<br />
<br />
{{Glej tudi|Opis problema (dispozicija zaključnega dela)}}<br />
<br />
Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu. <br />
<br />
Tipično ima to poglavje tri sklope:<br />
<br />
* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]<br />
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]<br />
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Namigi<br />
|-<br />
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).<br />
|-<br />
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).<br />
|-<br />
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.<br />
|-<br />
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).<br />
|}<br />
<br />
===Splošno o tematiki in opis širšega problema===<br />
<br />
Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišite področje, ki se ga bo vaše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavite '''področno problematiko''', ki jo boste v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.<br />
<br />
Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepite z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <ref name="jelovcan2020" /><br />
|-<br />
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.<br />
|}<br />
Iz zgornjega primera lahko razberete tako širši kontekst kot področno problematiko: <br />
* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.<br />
* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.<br />
<br />
===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===<br />
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem morate imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravate raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov: <br />
<br />
# Najprej predstavite '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem daljšem odstavku zapišite sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati. Namen tega dela je, da prikažete pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavite znanstveno vrzel. <br />
# Nato na koncu '''opredelite raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Pozor!</b> Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
|}<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Pozor!</b> <b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
|}<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <ref name="jelovcan2020" /><br />
|-<br />
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.<br />
|}<br />
Iz zgornjega kratkega primera so razvidne tako ugotovitve drugih avtorjev kot tudi opredeljen raziskovalni problem:<br />
* Najprej je predstavljena uporaba izbrane teorije v kontekstu raziskovalnega problema, pri čemer so izpostavljene raziskave, ki prikazujejo učinkovitost E2EE.<br />
* Kot raziskovalni problem je izpostavljeno dejstvo, da do sedaj nobena raziskava ni ugotovila kateri dejavniki povezani z varnostno-motivacijsko teorijo vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE med akademiki.<br />
<br />
===Doprinos zaključnega dela===<br />
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujemo raziskovalne metodologije). V tem delu predstavite kako bo naša raziskava zapolnila identificirano znanstveno vrzel, ter kakšen je pomen vaših ugotovitev za nadaljnje raziskave, oziroma uporabo v praksi. <br />
<br />
Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Gre za najkrajši odstavek tega poglavja, ki naj ne presega dolžine ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <ref name="jelovcan2020" /><br />
|-<br />
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.<br />
|}<br />
<br />
Iz zgornjega primera lahko razberete, da je doprinos raziskave identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki, pri čemer raziskava posebno pozornost nameni dejavnikom iz varnostno-motivacijske teorije.<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
Na koncu poglavja opisa problema je pomembno, da zgornje ugotovitve strnete v jasno in nedvoumno izpostavljeno raziskovalno vprašanje/vprašanja. <br />
<br />
Navadno postavite 1-3 raziskovalna vprašanja. <br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer<br />
|-<br />
|'''RV1''': Kateri dejavniki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki?<br />
|}<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
{{Glej tudi|Cilji in teze (dispozicija zaključnega dela)}}<br />
<br />
V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.<br />
<br />
Poglavje začnite neposredno: <i>Cilj zaključnega dela je...</i> V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: <i>"Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..."</i> (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). <b>Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.</b><br />
<br />
V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi <b>hipoteze</b>. <br />
<br />
Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in '''utemeljena s preteklimi raziskavami'''.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <ref name="fujs2019" /><br />
|-<br />
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.<br />
<br />
If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This<br />
led us to the following hypotheses:<br />
<br />
: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.<br />
<br />
: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.<br />
<br />
: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.<br />
|}<br />
<br />
Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.<br />
<br />
<br />
V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite <b>raziskovalna podvprašanja</b> (le izjemoma več kot tri).<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.<br />
|}<br />
<br />
===Prvi odstavek: predpostavke===<br />
<b>Najprej: predpostavke niso hipoteze.</b> Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo <b>na raziskovalni proces</b>. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer:<br />
|-<br />
|Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave. <br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: omejitve===<br />
<br />
V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. <b>Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov</b>. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer:<br />
|-<br />
|S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela. <br />
|}<br />
<br />
Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer '''predpostavljamo''', da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem '''omejujemo''' ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po treh kategorijah:<br />
<br />
* '''empirične''' ali '''teoretične'''<br />
* '''kvalitativne''' ali '''kvantitativne'''<br />
* '''primarni''' ali '''sekundarni'''<br />
<br />
Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Obseg:<br />
|-<br />
|To poglavje naj obsega med eno tretjino in eno polovico strani.<br />
|}<br />
<br />
===Empirična/teoretična raziskovalna metoda===<br />
<br />
Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave. <br />
<br />
V kolikor boste izvedli '''teoretično''' raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je '''pregled literature'''.<br />
<br />
'''Empirična''' metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na '''kvalitativne''' in '''kvantitativne'''.<br />
<br />
===Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda===<br />
<br />
Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.<br />
<br />
Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili '''kvalitativno raziskavo'''. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je '''intervju''', oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat '''fokusna skupina'''. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo '''opazovanja''', '''pregleda literature''' in '''študije primera'''. <br />
<br />
Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili '''kvantitativno raziskavo'''. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z '''anketnim vprašalnikom''' ter izvedba '''eksperimenta'''. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi '''opazovanje''', '''pregled literature''' in '''študijo primera'''. Za kvantitativne raziskave je značilno postavljanje '''hipotez'''.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|+Prednosti in slabosti kvalitativnih oziroma kvantitativnih metod<br />
|-<br />
|<br />
|'''Prednosti'''<br />
|'''Slabosti'''<br />
|-<br />
|'''Kvalitativna metoda'''<br />
|Metode so prilagodljive - metode lahko prilagajate in spreminjate skladno z novimi ugotovitvami, do katerih pridete tekom raziskave. <br />
Za izvedbo zadostuje manjši vzorec.<br />
|Rezultatov ne morete statistično obdelati in jih posplošiti na populacijo.<br />
Težko uporabite standardizirane raziskovalne postopke, saj so kvalitativne raziskave dokaj specifične.<br />
|-<br />
|'''Kvantitativna metoda'''<br />
|S kvantitativnimi metodami lahko opišete večje sklope podatkov. <br />
Dobite ponovljive rezultate (ob ponovitvi raziskave so ugotovitve iste).<br />
|Za obdelavo podatkov je potrebno poznavanje statističnih metod.<br />
Za veljavne rezultate potrebujete večji vzorec.<br />
|}<br />
<br />
===Primarni/sekundarni podatki===<br />
<br />
Delitev podatkov na primarne in sekundarne se nanaša na način zbiranja podatkov. Če so podatki '''primarni''' to pomeni, da ste (oziroma jih boste) jih zbirali sami. V kolikor pa so podatki '''sekundarni''' to pomeni, da ste uporabili podatke, ki jih je v preteklosti že zbral nekdo drug. <br />
<br />
Primarni podatki so na primer podatki, ki ste jih zbrali z vprašalnikom, ki ste ga pripravili za potrebe raziskave, ki jo trenutno izvajate. Sekundarni podatki pa so na primer podatki, ki jih vzamete iz uradne policijske statistike - zbrala jih je Policija.<br />
<br />
Prednost uporabe primarnih podatkov je to, da lahko zberete točno tiste podatke, ki so za vas zanimivi, ter na način, ki bo ustrezal vašim potrebam. Vendar pa to pomeni, da boste morali izvesti svojo raziskavo, ki zahteva precejšen časovni vložek in specifična znanja. Če uporabite sekundarne podatke boste do rezultatov prišli hitreje, prav tako pa lahko uporabite širši nabor podatkov. Vendar pa s tem izgubite nadzor nad načinom zbiranja podatkov, kar lahko pomeni, da so podatki za vašo raziskavo manj primerni kot bi bili primarni.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer:<br />
|-<br />
|Zaključno delo bo sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo opravili pregled literature in trendov s področja prenosa informacijsko-varnostnih aktivnosti na zunanje izvajalce. S pregledom bomo skušali identificirati trenutno stanje na področju zagotavljanja informacijske varnosti med MSP v Sloveniji in po svetu, pri čemer bomo poseben poudarek dali zagotavljanju informacijske varnosti s prenosom aktivnosti na zunanje izvajalce. <br />
Empirični del bosta sestavljali dve raziskavi. Prva bo vključevala strukturiran pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na prenos informacijsko-varnostnih aktivnosti in z upravljanjem IKT povezanih procesov na zunanje izvajalce.<br />
V okviru druge raziskave bomo oblikovali vprašalnik, ki bo primarno namenjen oceni stanja med MSP v Sloveniji. Vprašalnik bo vseboval vprašanja o načinu zagotavljanja informacijske varnosti v podjetjih, storitvah, ki jih (če jih) podjetja že prenašajo na zunanje izvajalce, vzrokih/dejavnikih, ki vplivajo na prenos aktivnosti, njihovih potrebah po prenosu drugih potencialnih storitev, prednostih in slabostih tovrstnega pristopa ter splošnih podatkih o podjetju (število zaposlenih, sprejeta politika informacijske varnosti, primarna dejavnost, ...). Vprašalnik bomo v izpolnitev poslali MSP, ki se v Sloveniji ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo. Zbrane podatke bomo nato analizirali s pomočjo statističnega orodja PSPP. Prvi dve hipotezi bomo preverjali s pomočjo opisne statistike in frekvenčnih porazdelitev, tretjo in četrto hipotezo pa bomo preverjali s pomočjo korelacijskih analiz. Rezultati bodo predstavljeni v grafični in tabelarni obliki, v interpretaciji pa bo izvedena tudi njihova primerjava z dosedanjimi raziskavami.<br />
<br />
|}<br />
<br />
==Predvidena struktura poglavij==<br />
V tem poglavju morate okvirno zastaviti strukturo poglavij zaključnega dela. Pri tem se posvetite predvsem vsebinskemu delu zaključnega dela - v strukturo poglavij ne vpisujete delov zaključnega dela kot ''Zahvala'', ''Povzetek'' ali ''Kazalo'', temveč navedete zgolj poglavja z vsebino. Pri oblikovanju strukture poglavij se držite '''IMRaD''' (''Introduction'', ''Methods'', ''Results'' and ''Discussion'') strukture.<br />
<br />
Primer IMRaD strukture poglavij:<br />
# Uvod<br />
# Teoretično ozadje - To poglavje navadno poimenujemo po naši glavni temi in vsebuje pregled literature, ki se nanaša na našo temo. Lahko se razdeli v več podpoglavij, po tematskih sklopih.<br />
# Metoda<br />
# Rezultati<br />
# Razprava<br />
# Zaključek<br />
# Literatura<br />
<br />
Svetujemo, da se glede strukture poglavij posvetujete z mentorjem.<br />
<br />
Struktura poglavij ni končna in jo lahko tekom izdelave zaključnega dela prilagajate. Čeprav ni končna, pa vam dobro zapisana struktura poglavij lahko močno koristi pri pisanju zaključnega dela.<br />
<br />
==Seznam predvidenih virov in literature==<br />
V tem, zadnjem poglavju dispozicije zaključnega dela, skladno s [https://www.fvv.um.si/wp-content/uploads/2017/11/PrilogaA_Citiranje_in_navajanje_uporabljenih_virov_APA.pdf Pravili citiranja na FVV] navedete literaturo, za katero predvidevate, da jo boste uporabili pri pripravi zaključnega dela. Seznam literature ni končen in ga lahko v zaključnem delu dopolnite, prav tako pa vam posameznega vira v zaključnem delu ni potrebno navesti, če naknadno ugotovite, da ni primeren za vaše zaključno delo.<br />
<br />
== Literatura ==<br />
<br />
<references><br />
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref><br />
<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref><br />
</references></div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Glavna_stran&diff=255Glavna stran2021-01-07T11:00:25Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div>Dobrodošli na '''Wiki FVV'''!<br />
<br />
Ta stran je namenjena študentom in zaposlenim UM FVV kot pomoč pri raziskovalnem delu in pripravi zaključnih del.<br />
<br />
Vsebina se postopoma dopolnjuje glede na potrebe ekipe Wiki FVV. Neskladja med posameznimi stranmi so posledica evolucijskega nastanka vsebin. Predvidoma se bodo odpravila sčasoma preko postopne konsolidacije.<br />
<br />
Ekipa FVV ne jamči za vsebino na teh straneh in ne prevzema nobene odgovornosti za posledice njene uporabe.<br />
<br />
== Vsebina ==<br />
<br />
=== Dispozicija zaključnega dela ===<br />
<br />
[[Dispozicija zaključnega dela]]<br />
* [[Naslov (dispozicija zaključnega dela)]]<br />
* [[Struktura (dispozicija zaključnega dela)]]<br />
* [[Opis problema (dispozicija zaključnega dela)]]<br />
* [[Cilji in teze (dispozicija zaključnega dela)]]<br />
<br />
=== Pregled literature ===<br />
<br />
=== Oblikovanje raziskav ===<br />
<br />
* [[Raziskovalna vprašanja in hipoteze]]<br />
* [[Razvoj raziskovalnega modela]]<br />
<br />
=== Izvajanje raziskav ===<br />
<br />
=== Analiza podatkov ===<br />
<br />
Anketa<br />
* [[Čiščenje podatkov (anketa)]]<br />
* [[Osnovna analiza podatkov (anketa)]]<br />
<br />
=== Vizualizacija rezultatov ===<br />
<br />
=== Akademsko pisanje ===<br />
<br />
* [[Naslov, povzetek in ključne besede]]<br />
<br />
=== Akademske predstavitve ===<br />
<br />
=== Medsebojno pregledovanje (''peer review'') ===<br />
<br />
=== Integriteta ===<br />
<br />
== Ekipa Wiki FVV ==<br />
<br />
* [mailto:luka.jelovcan@student.um.si?subject=WikiFVV Luka Jelovčan]<br />
* [mailto:anze.mihelic@um.si?subject=WikiFVV Anže Mihelič]<br />
* [mailto:simon.vrhovec@um.si?subject=WikiFVV Simon Vrhovec]<br />
<br />
Če se želite pridružiti ekipi Wiki FVV, nam to sporočite.</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Struktura_(dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela)&diff=254Struktura (dispozicija zaključnega dela)2021-01-07T11:00:00Z<p>Simon: Simon je prestavil(-a) stran Struktura dispozicije na Struktura (dispozicija zaključnega dela) brez preusmeritve</p>
<hr />
<div>Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: <b>opredelitev oziroma opis problema</b>, <b>cilje in teze zaključnega dela</b>, <b>predpostavke in omejitve zaključnega dela</b>, <b>predvidene metode zaključnega dela</b>, <b>predvideno strukturo poglavij (kazalo)</b> in <b>seznam predvidenih virov in literature</b>.<br />
<br />
==Opis/opredelitev problema==<br />
Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu. <br />
<br />
Tipično ima to poglavje tri sklope:<br />
<br />
* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]<br />
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]<br />
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Namigi<br />
|-<br />
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).<br />
|-<br />
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).<br />
|-<br />
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.<br />
|-<br />
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).<br />
|}<br />
<br />
===Splošno o tematiki in opis širšega problema===<br />
<br />
Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišite področje, ki se ga bo vaše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavite '''področno problematiko''', ki jo boste v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.<br />
<br />
Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepite z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <ref name="jelovcan2020" /><br />
|-<br />
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.<br />
|}<br />
Iz zgornjega primera lahko razberete tako širši kontekst kot področno problematiko: <br />
* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.<br />
* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.<br />
<br />
===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===<br />
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem morate imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravate raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov: <br />
<br />
# Najprej predstavite '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem daljšem odstavku zapišite sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati. Namen tega dela je, da prikažete pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavite znanstveno vrzel. <br />
# Nato na koncu '''opredelite raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).<br />
|}<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Pozor!</b> Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.<br />
|}<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Pozor!</b> <b>Bodite objektivni in temeljiti.</b> Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature ([http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus]). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.<br />
<br />
|}<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <ref name="jelovcan2020" /><br />
|-<br />
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.<br />
|}<br />
Iz zgornjega kratkega primera so razvidne tako ugotovitve drugih avtorjev kot tudi opredeljen raziskovalni problem:<br />
* Najprej je predstavljena uporaba izbrane teorije v kontekstu raziskovalnega problema, pri čemer so izpostavljene raziskave, ki prikazujejo učinkovitost E2EE.<br />
* Kot raziskovalni problem je izpostavljeno dejstvo, da do sedaj nobena raziskava ni ugotovila kateri dejavniki povezani z varnostno-motivacijsko teorijo vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE med akademiki.<br />
<br />
===Doprinos zaključnega dela===<br />
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujemo raziskovalne metodologije). V tem delu predstavite kako bo naša raziskava zapolnila identificirano znanstveno vrzel, ter kakšen je pomen vaših ugotovitev za nadaljnje raziskave, oziroma uporabo v praksi. <br />
<br />
Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Gre za najkrajši odstavek tega poglavja, ki naj ne presega dolžine ene tretjine strani.<br />
|}<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <ref name="jelovcan2020" /><br />
|-<br />
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.<br />
|}<br />
<br />
Iz zgornjega primera lahko razberete, da je doprinos raziskave identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki, pri čemer raziskava posebno pozornost nameni dejavnikom iz varnostno-motivacijske teorije.<br />
<br />
===Raziskovalno vprašanje===<br />
Na koncu poglavja opisa problema je pomembno, da zgornje ugotovitve strnete v jasno in nedvoumno izpostavljeno raziskovalno vprašanje/vprašanja. <br />
<br />
Navadno postavite 1-3 raziskovalna vprašanja. <br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer<br />
|-<br />
|'''RV1''': Kateri dejavniki vplivajo na uporabo aplikacij, ki podpirajo E2EE, med akademiki?<br />
|}<br />
<br />
==Cilji in teze==<br />
<br />
V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.<br />
<br />
Poglavje začnite neposredno: <i>Cilj zaključnega dela je...</i> V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: <i>"Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..."</i> (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). <b>Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.</b><br />
<br />
V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi <b>hipoteze</b>. <br />
<br />
Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in '''utemeljena s preteklimi raziskavami'''.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <ref name="fujs2019" /><br />
|-<br />
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.<br />
<br />
If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This<br />
led us to the following hypotheses:<br />
<br />
: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.<br />
<br />
: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.<br />
<br />
: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.<br />
|}<br />
<br />
Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.<br />
<br />
<br />
V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite <b>raziskovalna podvprašanja</b> (le izjemoma več kot tri).<br />
<br />
==Predpostavke in omejitve==<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Obseg:</b> Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.<br />
|}<br />
<br />
===Prvi odstavek: predpostavke===<br />
<b>Najprej: predpostavke niso hipoteze.</b> Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo <b>na raziskovalni proces</b>. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer:<br />
|-<br />
|Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave. <br />
|}<br />
<br />
===Drugi odstavek: omejitve===<br />
<br />
V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. <b>Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov</b>. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer:<br />
|-<br />
|S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela. <br />
|}<br />
<br />
Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer '''predpostavljamo''', da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem '''omejujemo''' ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.<br />
<br />
==Predvidene metode==<br />
<br />
V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po treh kategorijah:<br />
<br />
* '''empirične''' ali '''teoretične'''<br />
* '''kvalitativne''' ali '''kvantitativne'''<br />
* '''primarni''' ali '''sekundarni'''<br />
<br />
Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Obseg:<br />
|-<br />
|To poglavje naj obsega med eno tretjino in eno polovico strani.<br />
|}<br />
<br />
===Empirična/teoretična raziskovalna metoda===<br />
<br />
Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave. <br />
<br />
V kolikor boste izvedli '''teoretično''' raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je '''pregled literature'''.<br />
<br />
'''Empirična''' metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na '''kvalitativne''' in '''kvantitativne'''.<br />
<br />
===Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda===<br />
<br />
Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.<br />
<br />
Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili '''kvalitativno raziskavo'''. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je '''intervju''', oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat '''fokusna skupina'''. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo '''opazovanja''', '''pregleda literature''' in '''študije primera'''. <br />
<br />
Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili '''kvantitativno raziskavo'''. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z '''anketnim vprašalnikom''' ter izvedba '''eksperimenta'''. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi '''opazovanje''', '''pregled literature''' in '''študijo primera'''. Za kvantitativne raziskave je značilno postavljanje '''hipotez'''.<br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|+Prednosti in slabosti kvalitativnih oziroma kvantitativnih metod<br />
|-<br />
|<br />
|'''Prednosti'''<br />
|'''Slabosti'''<br />
|-<br />
|'''Kvalitativna metoda'''<br />
|Metode so prilagodljive - metode lahko prilagajate in spreminjate skladno z novimi ugotovitvami, do katerih pridete tekom raziskave. <br />
Za izvedbo zadostuje manjši vzorec.<br />
|Rezultatov ne morete statistično obdelati in jih posplošiti na populacijo.<br />
Težko uporabite standardizirane raziskovalne postopke, saj so kvalitativne raziskave dokaj specifične.<br />
|-<br />
|'''Kvantitativna metoda'''<br />
|S kvantitativnimi metodami lahko opišete večje sklope podatkov. <br />
Dobite ponovljive rezultate (ob ponovitvi raziskave so ugotovitve iste).<br />
|Za obdelavo podatkov je potrebno poznavanje statističnih metod.<br />
Za veljavne rezultate potrebujete večji vzorec.<br />
|}<br />
<br />
===Primarni/sekundarni podatki===<br />
<br />
Delitev podatkov na primarne in sekundarne se nanaša na način zbiranja podatkov. Če so podatki '''primarni''' to pomeni, da ste (oziroma jih boste) jih zbirali sami. V kolikor pa so podatki '''sekundarni''' to pomeni, da ste uporabili podatke, ki jih je v preteklosti že zbral nekdo drug. <br />
<br />
Primarni podatki so na primer podatki, ki ste jih zbrali z vprašalnikom, ki ste ga pripravili za potrebe raziskave, ki jo trenutno izvajate. Sekundarni podatki pa so na primer podatki, ki jih vzamete iz uradne policijske statistike - zbrala jih je Policija.<br />
<br />
Prednost uporabe primarnih podatkov je to, da lahko zberete točno tiste podatke, ki so za vas zanimivi, ter na način, ki bo ustrezal vašim potrebam. Vendar pa to pomeni, da boste morali izvesti svojo raziskavo, ki zahteva precejšen časovni vložek in specifična znanja. Če uporabite sekundarne podatke boste do rezultatov prišli hitreje, prav tako pa lahko uporabite širši nabor podatkov. Vendar pa s tem izgubite nadzor nad načinom zbiranja podatkov, kar lahko pomeni, da so podatki za vašo raziskavo manj primerni kot bi bili primarni.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer:<br />
|-<br />
|Zaključno delo bo sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo opravili pregled literature in trendov s področja prenosa informacijsko-varnostnih aktivnosti na zunanje izvajalce. S pregledom bomo skušali identificirati trenutno stanje na področju zagotavljanja informacijske varnosti med MSP v Sloveniji in po svetu, pri čemer bomo poseben poudarek dali zagotavljanju informacijske varnosti s prenosom aktivnosti na zunanje izvajalce. <br />
Empirični del bosta sestavljali dve raziskavi. Prva bo vključevala strukturiran pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na prenos informacijsko-varnostnih aktivnosti in z upravljanjem IKT povezanih procesov na zunanje izvajalce.<br />
V okviru druge raziskave bomo oblikovali vprašalnik, ki bo primarno namenjen oceni stanja med MSP v Sloveniji. Vprašalnik bo vseboval vprašanja o načinu zagotavljanja informacijske varnosti v podjetjih, storitvah, ki jih (če jih) podjetja že prenašajo na zunanje izvajalce, vzrokih/dejavnikih, ki vplivajo na prenos aktivnosti, njihovih potrebah po prenosu drugih potencialnih storitev, prednostih in slabostih tovrstnega pristopa ter splošnih podatkih o podjetju (število zaposlenih, sprejeta politika informacijske varnosti, primarna dejavnost, ...). Vprašalnik bomo v izpolnitev poslali MSP, ki se v Sloveniji ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo. Zbrane podatke bomo nato analizirali s pomočjo statističnega orodja PSPP. Prvi dve hipotezi bomo preverjali s pomočjo opisne statistike in frekvenčnih porazdelitev, tretjo in četrto hipotezo pa bomo preverjali s pomočjo korelacijskih analiz. Rezultati bodo predstavljeni v grafični in tabelarni obliki, v interpretaciji pa bo izvedena tudi njihova primerjava z dosedanjimi raziskavami.<br />
<br />
|}<br />
<br />
==Predvidena struktura poglavij==<br />
V tem poglavju morate okvirno zastaviti strukturo poglavij zaključnega dela. Pri tem se posvetite predvsem vsebinskemu delu zaključnega dela - v strukturo poglavij ne vpisujete delov zaključnega dela kot ''Zahvala'', ''Povzetek'' ali ''Kazalo'', temveč navedete zgolj poglavja z vsebino. Pri oblikovanju strukture poglavij se držite '''IMRaD''' (''Introduction'', ''Methods'', ''Results'' and ''Discussion'') strukture.<br />
<br />
Primer IMRaD strukture poglavij:<br />
# Uvod<br />
# Teoretično ozadje - To poglavje navadno poimenujemo po naši glavni temi in vsebuje pregled literature, ki se nanaša na našo temo. Lahko se razdeli v več podpoglavij, po tematskih sklopih.<br />
# Metoda<br />
# Rezultati<br />
# Razprava<br />
# Zaključek<br />
# Literatura<br />
<br />
Svetujemo, da se glede strukture poglavij posvetujete z mentorjem.<br />
<br />
Struktura poglavij ni končna in jo lahko tekom izdelave zaključnega dela prilagajate. Čeprav ni končna, pa vam dobro zapisana struktura poglavij lahko močno koristi pri pisanju zaključnega dela.<br />
<br />
==Seznam predvidenih virov in literature==<br />
V tem, zadnjem poglavju dispozicije zaključnega dela, skladno s [https://www.fvv.um.si/wp-content/uploads/2017/11/PrilogaA_Citiranje_in_navajanje_uporabljenih_virov_APA.pdf Pravili citiranja na FVV] navedete literaturo, za katero predvidevate, da jo boste uporabili pri pripravi zaključnega dela. Seznam literature ni končen in ga lahko v zaključnem delu dopolnite, prav tako pa vam posameznega vira v zaključnem delu ni potrebno navesti, če naknadno ugotovite, da ni primeren za vaše zaključno delo.<br />
<br />
== Literatura ==<br />
<br />
<references><br />
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref><br />
<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref><br />
</references></div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Naslov_(dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela)&diff=253Naslov (dispozicija zaključnega dela)2021-01-07T10:59:18Z<p>Simon: Simon je prestavil(-a) stran Naslov na Naslov (dispozicija zaključnega dela) brez preusmeritve</p>
<hr />
<div>==Naslov==<br />
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.<br />
<br />
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:<br />
* naj bo <b>privlačen</b><br />
* naj bo kratek (do 10 besed)<br />
* čim bolj jedrnat<br />
* povzame naj bistvo vsebine, ki sledi<br />
* čim bolj <b>specifičen</b> (izogibajte se presplošnim naslovom)<br />
* naj bo <b>brez tujk in akronimov</b><br />
<br />
<br />
Poglejmo naslednje primere:<br />
<br />
<blockquote><b>"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.<br />
<br />
<blockquote><b>"<i>Post festum</i> analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"</b></blockquote><br />
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.<br />
<br />
<blockquote><b>"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"</b></blockquote><br />
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta. <br />
<br />
{| class="wikitable"<br />
|<b>Predlog:</b> Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte <b>tri različice</b> naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega.<br />
|}</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Glavna_stran&diff=252Glavna stran2021-01-07T10:58:18Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div>Dobrodošli na '''Wiki FVV'''!<br />
<br />
Ta stran je namenjena študentom in zaposlenim UM FVV kot pomoč pri raziskovalnem delu in pripravi zaključnih del.<br />
<br />
Vsebina se postopoma dopolnjuje glede na potrebe ekipe Wiki FVV. Neskladja med posameznimi stranmi so posledica evolucijskega nastanka vsebin. Predvidoma se bodo odpravila sčasoma preko postopne konsolidacije.<br />
<br />
Ekipa FVV ne jamči za vsebino na teh straneh in ne prevzema nobene odgovornosti za posledice njene uporabe.<br />
<br />
== Vsebina ==<br />
<br />
=== Dispozicija zaključnega dela ===<br />
<br />
[[Dispozicija zaključnega dela]]<br />
* [[Naslov]]<br />
* [[Struktura dispozicije]]<br />
* [[Opis problema (dispozicija zaključnega dela)]]<br />
* [[Cilji in teze (dispozicija zaključnega dela)]]<br />
<br />
=== Pregled literature ===<br />
<br />
=== Oblikovanje raziskav ===<br />
<br />
* [[Raziskovalna vprašanja in hipoteze]]<br />
* [[Razvoj raziskovalnega modela]]<br />
<br />
=== Izvajanje raziskav ===<br />
<br />
=== Analiza podatkov ===<br />
<br />
Anketa<br />
* [[Čiščenje podatkov (anketa)]]<br />
* [[Osnovna analiza podatkov (anketa)]]<br />
<br />
=== Vizualizacija rezultatov ===<br />
<br />
=== Akademsko pisanje ===<br />
<br />
* [[Naslov, povzetek in ključne besede]]<br />
<br />
=== Akademske predstavitve ===<br />
<br />
=== Medsebojno pregledovanje (''peer review'') ===<br />
<br />
=== Integriteta ===<br />
<br />
== Ekipa Wiki FVV ==<br />
<br />
* [mailto:luka.jelovcan@student.um.si?subject=WikiFVV Luka Jelovčan]<br />
* [mailto:anze.mihelic@um.si?subject=WikiFVV Anže Mihelič]<br />
* [mailto:simon.vrhovec@um.si?subject=WikiFVV Simon Vrhovec]<br />
<br />
Če se želite pridružiti ekipi Wiki FVV, nam to sporočite.</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Cilji_in_teze_(dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela)&diff=196Cilji in teze (dispozicija zaključnega dela)2020-12-07T07:47:24Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div>Cilji in teze so poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki jasno opredeli cilje (angl. ''objectives'') zaključnega dela.<br />
<br />
Pri zaključnih delih se cilje natančneje opredeli s pomočjo [[Raziskovalna vprašanja in hipoteze|raziskovalnih vprašanj]] (običajno 1-3) ali [[Raziskovalna vprašanja in hipoteze|hipotez]] (običajno 5+). V zaključnih delih se opredeli ali raziskovalna vprašanja ali hipoteze, redkeje oboje. Ne glede na to, ali se opredeli raziskovalna vprašanja ali hipoteze, pa je potrebna njihova predhodna utemeljitev.<br />
<br />
Pomembno je, da so cilji neposredno povezani z [[Opis problema (dispozicija zaključnega dela)#Fokus zaključnega dela in opredelitev problema|raziskovalnim problemom]] in skladni z [[Opis problema (dispozicija zaključnega dela)#Doprinos zaključnega dela|doprinosom zaključnega dela]].<br />
<br />
== Raziskovalna vprašanja ==<br />
<br />
Raziskovalna vprašanja običajno postavimo, ko raziskujemo tematiko, ki še ni najbolje raziskana. Raziskovalna vprašanja morajo biti postavljena v kontekst in dobro utemeljena.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <ref name="fujs2020" /><br />
|-<br />
|Due to the development of the internet and social networking services (SNSs), future generations will very likely find it hard to imagine that in the past, letters traveled several months or years to reach their intended recipients. SNSs today provide billions of people (Statista 2020) with ongoing and highly reliable connectivity (Bieniasz, Szczypiorski 2019), fast and easy access to communication, sharing thoughts with others, and several other activities, such as entertainment, education, building human relationships and political activities (Grčić et al. 2017; Ortiz Ángeles et al. 2017; Bustos López et al. 2018; Sivasangari et al. 2018). It is well-known that from the beginning of emigration, as they have founded their communities, Slovenian migrants have been able to organize themselves for cultural, ethnic, and religious affiliation (Kuzmič 2001; Kalc 2018). Using the internet and being online can, therefore, help and enhance the preservation of the cultural and ethnic heritage of Slovenes around the world (Hladnik 2008; Lenarčič 2020).<br />
<br />
However, the use of communication technology and SNSs among Slovenian migrants has rarely been studied (Lenarčič 2020). Rather, the research has focused either on the internet in general (Hladnik 2008) or specific websites (Meden 2007). For example, Meden (2007) reviewed existing and representative web pages of Slovenes around the world. In the last two decades, however, no new research has emerged to address the topic of the use of SNSs by Slovenian migrants. To fill in this gap, we conducted one of the first studies on the use of SNSs among Slovenian migrants. The migration process can be divided into four key phases: pre-migrant, travel, post-migrant, and settled phase (Lenarčič 2020). We posit the following research questions to study the use of SNSs among Slovenian migrants in these phases:<br />
<br />
: ''RQ1'': Which topics related to the pre-migrant, travel, post-migrant, and settled phases do Slovenian migrants and would-be migrants discuss in online groups on Facebook related to Slovenes around the world?<br />
<br />
: ''RQ2'': What are the differences in the perceptions regarding security and privacy on SNSs of Slovenian migrants in post-migrant and settled phases?<br />
|}<br />
<br />
== Hipoteze ==<br />
<br />
Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <ref name="fujs2019" /><br />
|-<br />
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.<br />
<br />
If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This<br />
led us to the following hypotheses:<br />
<br />
: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.<br />
<br />
: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.<br />
<br />
: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.<br />
|}<br />
<br />
Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.<br />
<br />
== Literatura ==<br />
<br />
<references><br />
<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref><br />
<ref name="fujs2020">Damjan Fujs and Simon Vrhovec. “Use of Social Networking Services among Slovenes around the World”. In: Dve domovini / Two Homelands 52 (2020), pp. 61–79. doi: 10.3986/dd.2020.2.04</ref><br />
</references></div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Opis_problema_(dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela)&diff=195Opis problema (dispozicija zaključnega dela)2020-12-07T07:42:59Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div>Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem.<br />
<br />
Tipično ima to poglavje natanko tri odstavke:<br />
<br />
* [[#Splošno o tematiki|Splošno o tematiki]]<br />
* [[#Fokus zaključnega dela in opredelitev problema|Fokus zaključnega dela in opredelitev problema]]<br />
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Namigi<br />
|-<br />
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).<br />
|-<br />
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).<br />
|-<br />
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.<br />
|-<br />
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).<br />
|}<br />
<br />
== Splošno o tematiki ==<br />
<br />
Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela.<br />
<br />
Praktično vsaka trditev v tem odstavku mora biti podkrepljena z relevantnimi citati (npr. 1-2 citata pred vsako piko).<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <ref name="jelovcan2020" /><br />
|-<br />
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.<br />
|}<br />
<br />
== Fokus zaključnega dela in opredelitev problema ==<br />
<br />
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Zadnji del odstavka je namenjen '''opredelitvi raziskovalnega problema'''. Raziskovalni problem je nekaj, kar še ni bilo raziskano, ali pa je naše razumevanje tega pomanjkljivo.<br />
<br />
Praktično vsaka trditev v tem odstavku mora biti podkrepljena z relevantnimi citati (npr. 1-2 citata pred vsako piko). Izjema je zadnji del odstavka, ki opredeljuje raziskovalni problem.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <ref name="jelovcan2020" /><br />
|-<br />
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.<br />
|}<br />
<br />
== Doprinos zaključnega dela ==<br />
<br />
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujte raziskovalne metodologije).<br />
<br />
Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <ref name="jelovcan2020" /><br />
|-<br />
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.<br />
|}<br />
<br />
== Literatura ==<br />
<br />
<references><br />
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref><br />
</references></div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Osnovna_analiza_podatkov_(anketa)&diff=194Osnovna analiza podatkov (anketa)2020-12-06T14:27:39Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div>Osnovna analiza podatkov je v prvi vrsti namenjena '''zaključnim delom na prvi stopnji''', ki temeljijo na dobro pripravljenih anketah. Poleg tega je primerna tudi za osnovno statistično analizo podatkov tekom raziskav ali takoj po njihovem zaključku.<br />
<br />
Osnovna analiza vključuje:<br />
<br />
* Uvoz podatkov v IBM SPSS Statistics.<br />
* Analizo manjkajočih vrednosti.<br />
* Analizo frekvenc, ki je pomembna za opis vzorca.<br />
* Analizo deskriptivne statistike z oceno normalnosti porazdelitve odgovorov.<br />
* Analizo zanesljivosti (angl. ''reliability'') s Cronbachovo alpho.<br />
* Agregacijo indikatorjev v spremenljivke za konstrukte.<br />
* Analizo korelacij s Pearsonovim, Spearmanovim in Kendallovim koeficientom.<br />
<br />
'''Video posnetki osnovne analize podatkov''' so dostopni na [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p oblaku FVV]:<br />
<br />
* ''1_variable-view-1.flv'': Priprava podatkovne datoteke v IBM SPSS Statistics na uvoz podatkov (1. del).<br />
* ''2_variable-view-2.flv'': Priprava podatkovne datoteke v IBM SPSS Statistics na uvoz podatkov (2. del).<br />
* ''3_data-view.flv'': Uvoz podatkov v IBM SPSS Statistics.<br />
* ''4_missing.flv'': Analiza manjkajočih vrednosti.<br />
* ''5_frequencies-1.flv'': Analiza frekvenc (1. del).<br />
* ''6_frequencies-2.flv'': Analiza frekvenc (2. del).<br />
* ''7_descriptives.flv'': Analiza deskriptivne statistike.<br />
* ''8_cronbach's-alpha.flv'': Analizo zanesljivosti - ''Cronbach's alpha''.<br />
* ''9_aggregate-constructs.flv'': Agregacija indikatorjev.<br />
* ''10_descriptives-aggregate.flv'': Analiza deskriptivne statistike agregiranih spremenljivk.<br />
* ''11_correlations.flv'': Analiza korelacij - ''Pearson's'', ''Spearman's'' in ''Kendall's correlation coefficients''.</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=%C4%8Ci%C5%A1%C4%8Denje_podatkov_(anketa)&diff=193Čiščenje podatkov (anketa)2020-12-06T14:27:29Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div>Čiščenje podatkov je namenjeno izvozu in pripravi podatkov za statistične analize.<br />
<br />
Čiščenje podatkov vključuje:<br />
<br />
* Izvoz podatkov iz 1ka.<br />
* Urejanje skupin respondentov (pod-vzorcev).<br />
* Oblikovanje legende.<br />
* Uvoz originalnih podatkov.<br />
* Čiščenje podatkov.<br />
* Pripravo podatkov za analizo.<br />
<br />
'''Video posnetki čiščenja podatkov''' so dostopni na [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC oblaku FVV]:<br />
<br />
* ''1_1ka-export.flv'': Izvoz podatkov iz 1ka.<br />
* ''2_groups.flv'': Urejanje podatkov o skupinah respondentov.<br />
* ''3_legend-1.flv'': Oblikovanje legende vprašanj (1. del).<br />
* ''4_legend-2.flv'': Oblikovanje legende vprašanj (2. del).<br />
* ''5_data-org.flv'': Uvoz originalnih podatkov v Excel.<br />
* ''6_data-all-1.flv'': Čiščenje podatkov (1. del).<br />
* ''7_data-all-2.flv'': Čiščenje podatkov (2. del).<br />
* ''8_data-all-3.flv'': Čiščenje podatkov (3. del).<br />
* ''9_data-all-4.flv'': Čiščenje podatkov (4. del).<br />
* ''10_data.flv'': Priprava podatkov za analizo.</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Osnovna_analiza_podatkov_(anketa)&diff=192Osnovna analiza podatkov (anketa)2020-12-06T14:26:49Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div>Osnovna analiza podatkov je v prvi vrsti namenjena '''zaključnim delom na prvi stopnji''', ki temeljijo na dobro pripravljenih anketah. Poleg tega je primerna tudi za osnovno statistično analizo podatkov tekom raziskav ali takoj po njihovem zaključku.<br />
<br />
Osnovna analiza vključuje:<br />
<br />
* Uvoz podatkov v IBM SPSS Statistics.<br />
* Analizo manjkajočih vrednosti.<br />
* Analizo frekvenc, ki je pomembna za opis vzorca.<br />
* Analizo deskriptivne statistike z oceno normalnosti porazdelitve odgovorov.<br />
* Analizo zanesljivosti (angl. ''reliability'') s Cronbachovo alpho.<br />
* Agregacijo indikatorjev v spremenljivke za konstrukte.<br />
* Analizo korelacij s Pearsonovim, Spearmanovim in Kendallovim koeficientom.<br />
<br />
Video posnetki osnovne analize podatkov so dostopni na [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p oblaku FVV]:<br />
<br />
* ''1_variable-view-1.flv'': Priprava podatkovne datoteke v IBM SPSS Statistics na uvoz podatkov (1. del).<br />
* ''2_variable-view-2.flv'': Priprava podatkovne datoteke v IBM SPSS Statistics na uvoz podatkov (2. del).<br />
* ''3_data-view.flv'': Uvoz podatkov v IBM SPSS Statistics.<br />
* ''4_missing.flv'': Analiza manjkajočih vrednosti.<br />
* ''5_frequencies-1.flv'': Analiza frekvenc (1. del).<br />
* ''6_frequencies-2.flv'': Analiza frekvenc (2. del).<br />
* ''7_descriptives.flv'': Analiza deskriptivne statistike.<br />
* ''8_cronbach's-alpha.flv'': Analizo zanesljivosti - ''Cronbach's alpha''.<br />
* ''9_aggregate-constructs.flv'': Agregacija indikatorjev.<br />
* ''10_descriptives-aggregate.flv'': Analiza deskriptivne statistike agregiranih spremenljivk.<br />
* ''11_correlations.flv'': Analiza korelacij - ''Pearson's'', ''Spearman's'' in ''Kendall's correlation coefficients''.</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=%C4%8Ci%C5%A1%C4%8Denje_podatkov_(anketa)&diff=191Čiščenje podatkov (anketa)2020-12-06T14:26:46Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div>Čiščenje podatkov je namenjeno izvozu in pripravi podatkov za statistične analize.<br />
<br />
Čiščenje podatkov vključuje:<br />
<br />
* Izvoz podatkov iz 1ka.<br />
* Urejanje skupin respondentov (pod-vzorcev).<br />
* Oblikovanje legende.<br />
* Uvoz originalnih podatkov.<br />
* Čiščenje podatkov.<br />
* Pripravo podatkov za analizo.<br />
<br />
Video posnetki čiščenja podatkov so dostopni na [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC oblaku FVV]:<br />
<br />
* ''1_1ka-export.flv'': Izvoz podatkov iz 1ka.<br />
* ''2_groups.flv'': Urejanje podatkov o skupinah respondentov.<br />
* ''3_legend-1.flv'': Oblikovanje legende vprašanj (1. del).<br />
* ''4_legend-2.flv'': Oblikovanje legende vprašanj (2. del).<br />
* ''5_data-org.flv'': Uvoz originalnih podatkov v Excel.<br />
* ''6_data-all-1.flv'': Čiščenje podatkov (1. del).<br />
* ''7_data-all-2.flv'': Čiščenje podatkov (2. del).<br />
* ''8_data-all-3.flv'': Čiščenje podatkov (3. del).<br />
* ''9_data-all-4.flv'': Čiščenje podatkov (4. del).<br />
* ''10_data.flv'': Priprava podatkov za analizo.</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Glavna_stran&diff=190Glavna stran2020-12-06T14:19:03Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div>Dobrodošli na '''Wiki FVV'''!<br />
<br />
Ta stran je namenjena študentom in zaposlenim UM FVV kot pomoč pri raziskovalnem delu in pripravi zaključnih del.<br />
<br />
Vsebina se postopoma dopolnjuje glede na potrebe ekipe Wiki FVV. Neskladja med posameznimi stranmi so posledica evolucijskega nastanka vsebin. Predvidoma se bodo odpravila sčasoma preko postopne konsolidacije.<br />
<br />
Ekipa FVV ne jamči za vsebino na teh straneh in ne prevzema nobene odgovornosti za posledice njene uporabe.<br />
<br />
== Vsebina ==<br />
<br />
=== Dispozicija zaključnega dela ===<br />
<br />
*[[Dispozicija zaključnega dela]]<br />
** [[Opis problema (dispozicija zaključnega dela)]]<br />
** [[Cilji in teze (dispozicija zaključnega dela)]]<br />
<br />
=== Pregled literature ===<br />
<br />
=== Oblikovanje raziskav ===<br />
<br />
* [[Raziskovalna vprašanja in hipoteze]]<br />
* [[Razvoj raziskovalnega modela]]<br />
<br />
=== Izvajanje raziskav ===<br />
<br />
=== Analiza podatkov ===<br />
<br />
* [[Čiščenje podatkov (ankete)]]<br />
* [[Osnovna analiza podatkov (ankete)]]<br />
<br />
=== Vizualizacija rezultatov ===<br />
<br />
=== Akademsko pisanje ===<br />
<br />
* [[Naslov, povzetek in ključne besede]]<br />
<br />
=== Akademske predstavitve ===<br />
<br />
=== Medsebojno pregledovanje (''peer review'') ===<br />
<br />
=== Integriteta ===<br />
<br />
== Ekipa Wiki FVV ==<br />
<br />
* [mailto:luka.jelovcan@student.um.si?subject=WikiFVV Luka Jelovčan]<br />
* [mailto:anze.mihelic@um.si?subject=WikiFVV Anže Mihelič]<br />
* [mailto:simon.vrhovec@um.si?subject=WikiFVV Simon Vrhovec]<br />
<br />
Če se želite pridružiti ekipi Wiki FVV, nam to sporočite.</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Glavna_stran&diff=189Glavna stran2020-12-06T14:18:21Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div>Dobrodošli na '''Wiki FVV'''!<br />
<br />
Ta stran je namenjena študentom in zaposlenim UM FVV kot pomoč pri raziskovalnem delu in pripravi zaključnih del.<br />
<br />
Vsebina se postopoma dopolnjuje glede na potrebe ekipe Wiki FVV. Neskladja med posameznimi stranmi so posledica evolucijskega nastanka vsebin. Predvidoma se bodo odpravila sčasoma preko postopne konsolidacije.<br />
<br />
Ekipa FVV ne jamči za vsebino na teh straneh in ne prevzema nobene odgovornosti za posledice njene uporabe.<br />
<br />
== Vsebina ==<br />
<br />
=== Dispozicija zaključnega dela ===<br />
<br />
[[Dispozicija zaključnega dela]]<br />
* [[Opis problema (dispozicija zaključnega dela)]]<br />
* [[Cilji in teze (dispozicija zaključnega dela)]]<br />
<br />
=== Pregled literature ===<br />
<br />
=== Oblikovanje raziskav ===<br />
<br />
* [[Raziskovalna vprašanja in hipoteze]]<br />
* [[Razvoj raziskovalnega modela]]<br />
<br />
=== Izvajanje raziskav ===<br />
<br />
=== Analiza podatkov ===<br />
<br />
* [[Čiščenje podatkov (ankete)]]<br />
* [[Osnovna analiza podatkov (ankete)]]<br />
<br />
=== Vizualizacija rezultatov ===<br />
<br />
=== Akademsko pisanje ===<br />
<br />
[[Naslov, povzetek in ključne besede]]<br />
<br />
=== Akademske predstavitve ===<br />
<br />
=== Medsebojno pregledovanje (''peer review'') ===<br />
<br />
=== Integriteta ===<br />
<br />
== Ekipa Wiki FVV ==<br />
<br />
* [mailto:luka.jelovcan@student.um.si?subject=WikiFVV Luka Jelovčan]<br />
* [mailto:anze.mihelic@um.si?subject=WikiFVV Anže Mihelič]<br />
* [mailto:simon.vrhovec@um.si?subject=WikiFVV Simon Vrhovec]<br />
<br />
Če se želite pridružiti ekipi Wiki FVV, nam to sporočite.</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Glavna_stran&diff=188Glavna stran2020-12-06T14:17:16Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div>Dobrodošli na '''Wiki FVV'''!<br />
<br />
Ta stran je namenjena študentom in zaposlenim UM FVV kot pomoč pri raziskovalnem delu in pripravi zaključnih del.<br />
<br />
Vsebina se postopoma dopolnjuje glede na potrebe ekipe Wiki FVV. Neskladja med posameznimi stranmi so posledica evolucijskega nastanka vsebin. Predvidoma se bodo odpravila sčasoma preko postopne konsolidacije.<br />
<br />
Ekipa FVV ne jamči za vsebino na teh straneh in ne prevzema nobene odgovornosti za posledice njene uporabe.<br />
<br />
== Vsebina ==<br />
<br />
=== Dispozicija zaključnega dela ===<br />
<br />
[[Dispozicija zaključnega dela]]<br />
* [[Opis problema (dispozicija zaključnega dela)]]<br />
* [[Cilji in teze (dispozicija zaključnega dela)]]<br />
<br />
=== Pregled literature ===<br />
<br />
=== Oblikovanje raziskav ===<br />
<br />
[[Raziskovalna vprašanja in hipoteze]]<br />
<br />
[[Razvoj raziskovalnega modela]]<br />
<br />
=== Izvajanje raziskav ===<br />
<br />
=== Analiza podatkov ===<br />
<br />
[[Čiščenje podatkov (ankete)]]<br />
[[Osnovna analiza podatkov (ankete)]]<br />
<br />
=== Vizualizacija rezultatov ===<br />
<br />
=== Akademsko pisanje ===<br />
<br />
[[Naslov, povzetek in ključne besede]]<br />
<br />
=== Akademske predstavitve ===<br />
<br />
=== Medsebojno pregledovanje (''peer review'') ===<br />
<br />
=== Integriteta ===<br />
<br />
== Ekipa Wiki FVV ==<br />
<br />
* [mailto:luka.jelovcan@student.um.si?subject=WikiFVV Luka Jelovčan]<br />
* [mailto:anze.mihelic@um.si?subject=WikiFVV Anže Mihelič]<br />
* [mailto:simon.vrhovec@um.si?subject=WikiFVV Simon Vrhovec]<br />
<br />
Če se želite pridružiti ekipi Wiki FVV, nam to sporočite.</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Osnovna_analiza_podatkov_(anketa)&diff=187Osnovna analiza podatkov (anketa)2020-12-06T14:16:41Z<p>Simon: Nova stran z vsebino: Osnovna analiza podatkov, ki so bili pridobljeni z anketo, je primerna za '''zaključna dela na prvi stopnji'''. Poleg tega vključuje tudi osnovno oz. hitro analizo podatko...</p>
<hr />
<div>Osnovna analiza podatkov, ki so bili pridobljeni z anketo, je primerna za '''zaključna dela na prvi stopnji'''. Poleg tega vključuje tudi osnovno oz. hitro analizo podatkov, ki se jo običajno naredi tekom raziskave ali takoj po njenem zaključku.<br />
<br />
Osnovna analiza vključuje:<br />
<br />
* Uvoz podatkov v IBM SPSS Statistics.<br />
* Analizo manjkajočih vrednosti.<br />
* Analizo frekvenc, ki je pomembna za opis vzorca.<br />
* Analizo deskriptivne statistike z oceno normalnosti porazdelitve odgovorov.<br />
* Analizo zanesljivosti (angl. ''reliability'') s Cronbachovo alpho.<br />
* Agregacijo indikatorjev v spremenljivke za konstrukte.<br />
* Analizo korelacij s Pearsonovim, Spearmanovim in Kendallovim koeficientom.<br />
<br />
Video posnetki osnovne analize podatkov so dostopni na [https://oblak.fvv.um.si/s/GiLsteweay7Rr9p oblaku FVV]:<br />
<br />
* ''1_variable-view-1.flv'': Priprava podatkovne datoteke v IBM SPSS Statistics na uvoz podatkov (1. del).<br />
* ''2_variable-view-2.flv'': Priprava podatkovne datoteke v IBM SPSS Statistics na uvoz podatkov (2. del).<br />
* ''3_data-view.flv'': Uvoz podatkov v IBM SPSS Statistics.<br />
* ''4_missing.flv'': Analiza manjkajočih vrednosti.<br />
* ''5_frequencies-1.flv'': Analiza frekvenc (1. del).<br />
* ''6_frequencies-2.flv'': Analiza frekvenc (2. del).<br />
* ''7_descriptives.flv'': Analiza deskriptivne statistike.<br />
* ''8_cronbach's-alpha.flv'': Analizo zanesljivosti - ''Cronbach's alpha''.<br />
* ''9_aggregate-constructs.flv'': Agregacija indikatorjev.<br />
* ''10_descriptives-aggregate.flv'': Analiza deskriptivne statistike agregiranih spremenljivk.<br />
* ''11_correlations.flv'': Analiza korelacij - ''Pearson's'', ''Spearman's'' in ''Kendall's correlation coefficients''.</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Glavna_stran&diff=186Glavna stran2020-12-06T14:02:17Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div>Dobrodošli na '''Wiki FVV'''!<br />
<br />
Ta stran je namenjena študentom in zaposlenim UM FVV kot pomoč pri raziskovalnem delu in pripravi zaključnih del.<br />
<br />
Vsebina se postopoma dopolnjuje glede na potrebe ekipe Wiki FVV. Neskladja med posameznimi stranmi so posledica evolucijskega nastanka vsebin. Predvidoma se bodo odpravila sčasoma preko postopne konsolidacije.<br />
<br />
Ekipa FVV ne jamči za vsebino na teh straneh in ne prevzema nobene odgovornosti za posledice njene uporabe.<br />
<br />
== Vsebina ==<br />
<br />
=== Dispozicija zaključnega dela ===<br />
<br />
[[Dispozicija zaključnega dela]]<br />
* [[Opis problema (dispozicija zaključnega dela)]]<br />
* [[Cilji in teze (dispozicija zaključnega dela)]]<br />
<br />
=== Pregled literature ===<br />
<br />
=== Oblikovanje raziskav ===<br />
<br />
[[Raziskovalna vprašanja in hipoteze]]<br />
<br />
[[Razvoj raziskovalnega modela]]<br />
<br />
=== Izvajanje raziskav ===<br />
<br />
=== Analiza podatkov ===<br />
<br />
[[Čiščenje podatkov (ankete)]]<br />
<br />
=== Vizualizacija rezultatov ===<br />
<br />
=== Akademsko pisanje ===<br />
<br />
[[Naslov, povzetek in ključne besede]]<br />
<br />
=== Akademske predstavitve ===<br />
<br />
=== Medsebojno pregledovanje (''peer review'') ===<br />
<br />
=== Integriteta ===<br />
<br />
== Ekipa Wiki FVV ==<br />
<br />
* [mailto:luka.jelovcan@student.um.si?subject=WikiFVV Luka Jelovčan]<br />
* [mailto:anze.mihelic@um.si?subject=WikiFVV Anže Mihelič]<br />
* [mailto:simon.vrhovec@um.si?subject=WikiFVV Simon Vrhovec]<br />
<br />
Če se želite pridružiti ekipi Wiki FVV, nam to sporočite.</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=%C4%8Ci%C5%A1%C4%8Denje_podatkov_(anketa)&diff=185Čiščenje podatkov (anketa)2020-12-06T14:01:39Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div>Video posnetki čiščenja podatkov so dostopni na [https://oblak.fvv.um.si/s/jMo8m9kWrmmnMpC oblaku FVV]:<br />
<br />
* ''1_1ka-export.flv'': Izvoz podatkov iz 1ka.<br />
* ''2_groups.flv'': Urejanje podatkov o skupinah respondentov v Excel-u.<br />
* ''3_legend-1.flv'': Oblikovanje legende vprašanj v Excel-u (1. del).<br />
* ''4_legend-2.flv'': Oblikovanje legende vprašanj v Excel-u (2. del).<br />
* ''5_data-org.flv'': Uvoz originalnih podatkov v Excel.<br />
* ''6_data-all-1.flv'': Čiščenje podatkov v Excel-u (1. del).<br />
* ''7_data-all-2.flv'': Čiščenje podatkov v Excel-u (2. del).<br />
* ''8_data-all-3.flv'': Čiščenje podatkov v Excel-u (3. del).<br />
* ''9_data-all-4.flv'': Čiščenje podatkov v Excel-u (4. del).<br />
* ''10_data.flv'': Priprava podatkov za analizo v Excel-u.</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=%C4%8Ci%C5%A1%C4%8Denje_podatkov_(anketa)&diff=183Čiščenje podatkov (anketa)2020-12-06T13:38:53Z<p>Simon: Simon je premaknil(-a) stran Uvoz podatkov iz 1ka v Excel na Čiščenje podatkov (ankete)</p>
<hr />
<div>Na tej strani je opisan postopek, kako izvoziti podatke iz 1ka (https://www.1ka.si/) in jih uvoziti v Microsoft Excel za nadaljnjo obdelavo.<br />
<br />
== Izvoz iz 1ka ==<br />
<br />
...<br />
<br />
== Popravljanje izvožene datoteke ==<br />
<br />
...<br />
<br />
== Uvoz v Excel ==<br />
<br />
...</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Glavna_stran&diff=182Glavna stran2020-12-06T13:32:41Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div>Dobrodošli na '''Wiki FVV'''!<br />
<br />
Ta stran je namenjena študentom in zaposlenim UM FVV kot pomoč pri raziskovalnem delu in pripravi zaključnih del.<br />
<br />
Vsebina se postopoma dopolnjuje glede na potrebe ekipe Wiki FVV. Neskladja med posameznimi stranmi so posledica evolucijskega nastanka vsebin. Predvidoma se bodo odpravila sčasoma preko postopne konsolidacije.<br />
<br />
Ekipa FVV ne jamči za vsebino na teh straneh in ne prevzema nobene odgovornosti za posledice njene uporabe.<br />
<br />
== Vsebina ==<br />
<br />
=== Dispozicija zaključnega dela ===<br />
<br />
[[Dispozicija zaključnega dela]]<br />
* [[Opis problema (dispozicija zaključnega dela)]]<br />
* [[Cilji in teze (dispozicija zaključnega dela)]]<br />
<br />
=== Pregled literature ===<br />
<br />
=== Oblikovanje raziskav ===<br />
<br />
[[Raziskovalna vprašanja in hipoteze]]<br />
<br />
[[Razvoj raziskovalnega modela]]<br />
<br />
=== Izvajanje raziskav ===<br />
<br />
=== Analiza podatkov ===<br />
<br />
=== Vizualizacija rezultatov ===<br />
<br />
=== Akademsko pisanje ===<br />
<br />
[[Naslov, povzetek in ključne besede]]<br />
<br />
=== Akademske predstavitve ===<br />
<br />
=== Medsebojno pregledovanje (''peer review'') ===<br />
<br />
=== Integriteta ===<br />
<br />
== Ekipa Wiki FVV ==<br />
<br />
* [mailto:luka.jelovcan@student.um.si?subject=WikiFVV Luka Jelovčan]<br />
* [mailto:anze.mihelic@um.si?subject=WikiFVV Anže Mihelič]<br />
* [mailto:simon.vrhovec@um.si?subject=WikiFVV Simon Vrhovec]<br />
<br />
Če se želite pridružiti ekipi Wiki FVV, nam to sporočite.</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Cilji_in_teze_(dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela)&diff=181Cilji in teze (dispozicija zaključnega dela)2020-12-06T13:18:01Z<p>Simon: Nova stran z vsebino: Cilji in teze so poglavje dispozicije zaključnega dela, ki jasno opredeli cilje (angl. ''objectives'') zaključnega dela. Pri zaključnih...</p>
<hr />
<div>Cilji in teze so poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki jasno opredeli cilje (angl. ''objectives'') zaključnega dela.<br />
<br />
Pri zaključnih delih se cilje natančneje opredeli s pomočjo [[Raziskovalna vprašanja in hipoteze|raziskovalnih vprašanj]] (običajno 1-3) ali [[Raziskovalna vprašanja in hipoteze|hipotez]] (običajno 5+). V zaključnih delih se opredeli ali raziskovalna vprašanja ali hipoteze, redkeje oboje. Ne glede na to, ali se opredeli raziskovalna vprašanja ali hipoteze, pa je potrebna njihova predhodna utemeljitev.<br />
<br />
Pomembno je, da so cilji neposredno povezani z [[Opis problema (dispozicija zaključnega dela)#Fokus zaključnega dela in opredelitev problema|raziskovalnim problemom]] in skladni z [[Opis problema (dispozicija zaključnega dela)#Doprinos zaključnega dela|doprinosom zaključnega dela]].<br />
<br />
== Raziskovalna vprašanja ==<br />
<br />
Raziskovalna vprašanja običajno postavimo, ko raziskujemo tematiko, ki še ni najbolje raziskana. Raziskovalna vprašanja morajo biti postavljena v kontekst in dobro utemeljena.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <!--<ref name="fujs2020" />--><br />
|-<br />
|Due to the development of the internet and social networking services (SNSs), future generations will very likely find it hard to imagine that in the past, letters traveled several months or years to reach their intended recipients. SNSs today provide billions of people (Statista 2020) with ongoing and highly reliable connectivity (Bieniasz, Szczypiorski 2019), fast and easy access to communication, sharing thoughts with others, and several other activities, such as entertainment, education, building human relationships and political activities (Grčić et al. 2017; Ortiz Ángeles et al. 2017; Bustos López et al. 2018; Sivasangari et al. 2018). It is well-known that from the beginning of emigration, as they have founded their communities, Slovenian migrants have been able to organize themselves for cultural, ethnic, and religious affiliation (Kuzmič 2001; Kalc 2018). Using the internet and being online can, therefore, help and enhance the preservation of the cultural and ethnic heritage of Slovenes around the world (Hladnik 2008; Lenarčič 2020).<br />
<br />
However, the use of communication technology and SNSs among Slovenian migrants has rarely been studied (Lenarčič 2020). Rather, the research has focused either on the internet in general (Hladnik 2008) or specific websites (Meden 2007). For example, Meden (2007) reviewed existing and representative web pages of Slovenes around the world. In the last two decades, however, no new research has emerged to address the topic of the use of SNSs by Slovenian migrants. To fill in this gap, we conducted one of the first studies on the use of SNSs among Slovenian migrants. The migration process can be divided into four key phases: pre-migrant, travel, post-migrant, and settled phase (Lenarčič 2020). We posit the following research questions to study the use of SNSs among Slovenian migrants in these phases:<br />
<br />
: ''RQ1'': Which topics related to the pre-migrant, travel, post-migrant, and settled phases do Slovenian migrants and would-be migrants discuss in online groups on Facebook related to Slovenes around the world?<br />
<br />
: ''RQ2'': What are the differences in the perceptions regarding security and privacy on SNSs of Slovenian migrants in post-migrant and settled phases?<br />
|}<br />
<br />
== Hipoteze ==<br />
<br />
Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen [[Razvoj raziskovalnega modela|raziskovalni model]]. Hipoteze morajo biti preverljive.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <!--<ref name="fujs2020" />--><br />
|-<br />
|Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them.<br />
<br />
If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This<br />
led us to the following hypotheses:<br />
<br />
: ''H3a'': Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns.<br />
<br />
: ''H3b'': Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns.<br />
<br />
: ''H3c'': Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.<br />
|}<br />
<br />
Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.<br />
<br />
== Literatura ==<br />
<br />
<!--<references><br />
<ref name="fujs2019">-->Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844<!--</ref><br />
<ref name="fujs2020">-->Damjan Fujs and Simon Vrhovec. “Use of Social Networking Services among Slovenes around the World”. In: Dve domovini / Two Homelands 52 (2020), pp. 61–79. doi: 10.3986/dd.2020.2.04<!--</ref><br />
</references>--></div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Glavna_stran&diff=180Glavna stran2020-12-06T12:57:29Z<p>Simon: Zamenjava strani s/z 'Dobrodošli na '''Wiki FVV'''! Ta stran je namenjena študentom in zaposlenim UM FVV kot pomoč pri raziskovalnem delu in pripravi zaključnih del. Vsebina se postopoma d...'</p>
<hr />
<div>Dobrodošli na '''Wiki FVV'''!<br />
<br />
Ta stran je namenjena študentom in zaposlenim UM FVV kot pomoč pri raziskovalnem delu in pripravi zaključnih del.<br />
<br />
Vsebina se postopoma dopolnjuje glede na potrebe ekipe Wiki FVV. Neskladja med posameznimi stranmi so posledica evolucijskega nastanka vsebin. Predvidoma se bodo odpravila sčasoma preko postopne konsolidacije.<br />
<br />
Ekipa FVV ne jamči za vsebino na teh straneh in ne prevzema nobene odgovornosti za posledice njene uporabe.<br />
<br />
== Vsebina ==<br />
<br />
=== Dispozicija zaključnega dela ===<br />
<br />
[[Dispozicija zaključnega dela]]<br />
* [[Opis problema (dispozicija zaključnega dela)]]<br />
* [[Cilji in teze (dispozicija zaključnega dela)]]<br />
<br />
=== Oblikovanje raziskave ===<br />
<br />
[[Raziskovalna vprašanja in hipoteze]]<br />
<br />
[[Razvoj raziskovalnega modela]]<br />
<br />
=== Pisanje poročil raziskav ===<br />
<br />
[[Naslov, povzetek in ključne besede]]<br />
<br />
== Ekipa Wiki FVV ==<br />
<br />
* [mailto:luka.jelovcan@student.um.si?subject=WikiFVV Luka Jelovčan]<br />
* [mailto:anze.mihelic@um.si?subject=WikiFVV Anže Mihelič]<br />
* [mailto:simon.vrhovec@um.si?subject=WikiFVV Simon Vrhovec]<br />
<br />
Če se želite pridružiti ekipi Wiki FVV, nam to sporočite.</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Razvoj_raziskovalnega_modela&diff=179Razvoj raziskovalnega modela2020-12-06T12:40:23Z<p>Simon: Nova stran z vsebino: Raziskovalni model nam nudi podrobnejši vpogled v koncept, ki ga raziskujemo. Raziskovalni model nam predstavi odnos med posameznimi spremenljivkami, ki model sestavljajo,...</p>
<hr />
<div>Raziskovalni model nam nudi podrobnejši vpogled v koncept, ki ga raziskujemo. Raziskovalni model nam predstavi odnos med posameznimi spremenljivkami, ki model sestavljajo, pri čemer se spremenljivke delijo na neodvisne in odvisne spremenljivke. <br />
Odvisne spremenljivke so spremenljivke, ki so odvisne od neodvisnih spremenljivk v raziskovalnem modelu. Gre za spremenljivke, ki jih je mogoče razložiti z eno ali več neodvisnimi spremenljivkami v raziskovalnem modelu. Neodvisne spremenljivke pa v raziskovalnih modelih stojijo same zase in so neodvisne od vplivov ostalih spremenljivk. Raziskovalni model lahko uporabimo za razvoj hipotez, ki so vezane na razmerja med danimi spremenljivkami.<br />
Razvoj raziskovalnega modela poteka v več fazah.<br />
<br />
== Pregled literature ==<br />
Ko razvijamo koncept, ki ga želimo raziskovati, je pomembno, da določimo spremenljivke, ki bodo sestavljale raziskovalni model. Najprej je potrebno določiti odvisne spremenljivke, ki se nanašajo na koncept, ki ga želimo raziskovati. Če nas na primer zanima občutek ogroženosti policistov na delovnem mestu, odvisno spremenljivko predstavlja občutek ogroženosti. Neodvisne oziroma napovedovalne spremenljivke identificiramo s pregledom literature v podatkovnih bazah, ki so prek digitalne identitete [http://ukm.um.si/elektronski-viri na voljo] vsem študentom Univerze v Mariboru. V pregledu literature analiziramo pretekle raziskave, ki so našo odvisno spremenljivko obravnavale iz podobnega zornega kota, kot zanima nas. Pri tem je pomembno upoštevati širši namen naše raziskave. V kolikor želimo že uveljavljene raziskovalne modele preveriti v novi situaciji (npr. občutek ogroženosti policistov na delovnem mestu v Sloveniji), v literaturi iščemo celotne raziskovalne modele in obdržimo vse spremenljivke, ki jih ti raziskovalni modeli predvidevajo. V kolikor pa želimo postaviti nov raziskovalni model, ali posodobiti katerega izmed obstoječih, ki bi na koncept raziskave, oziroma odvisno spremenljivko, gledal iz novega zornega kota, pa moramo v literaturi identificirati spremenljivke, ki se z odvisno spremenljivko smiselno povezujejo. Neodvisne spremenljivke, ki so bile predhodno identificirane v preteklih raziskavah, najlažje iščemo kar prek odvisne spremenljivke. <br />
<br />
Za tovrsten pregled literature sta najprimernejši podatkovni bazi [https://login.ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3a%2f%2fwww.webofknowledge.com Web of Science] in [https://login.ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3a%2f%2fwww.scopus.com%2fhome.url Scopus], ki za iskanje podpirata Boolovo iskanje - uporabo operatorjev "AND", "OR" in "NOT". V primeru, da raziskujemo zgoraj navedeni primer ogroženosti policistov na delovnem mestu, smiselni iskalni niz predstavlja: "threat" AND "workplace" AND "police". V kolikor naša raziskava predpostavlja vpliv točno določene neodvisne spremenljivke na odvisno, je smiselno podobno poizvedbo opraviti tudi za to neodvisno spremenljivko: ugotoviti, ali je ti dve spremenljivki že kdo povezal ter s katerimi odvisnimi spremenljivkami se ta neodvisna spremenljivka navadno povezuje in na kakšen način. Podobno velja za primer, če želimo določen pojav razlagati skozi prizme določenih teorij. V tem primeru je posebej pomembno, da pregledamo tudi literaturo, ki se na izbrane teorije navezuje v podobnem kontekstu, kot zanima nas. Pri Boolovem iskanju moramo biti pozorni, da besede ali besedne zveze pišemo znotraj narekovajev ter da ob uporabi operatorja OR besede, ki jih s tem operatorjem razlikujemo, postavimo znotraj oklepajev: ("threat" OR "fear") AND "workplace" AND "police". Idealno je, da nam podatkovna baza na izbran iskalni niz vrne med približno 200 in 300 rezultatov. V kolikor nam podatkovna baza vrne manj oziroma več rezultatov, smo iskalni niz zastavili preozko oziroma preširoko. <br />
<br />
Med rezultati, ki nam jih na vnesen iskalni niz vrne podatkovna baza, je potrebno identificirati publikacije, ki vsebujejo raziskovalne modele z isto odvisno spremenljivko naši, oziroma publikacije, ki navajajo neodvisne spremenljivke, ki se pogosto povezujejo z izbrano odvisno spremenljivko. Pomembno je, da te publikacije shranimo, podrobnosti samih objav pa zabeležimo, saj nam bo to močno koristilo pri nadaljnjem razvoju raziskovalnega modela ter samem pisanju raziskovalnega poročila. Ker lahko pregled literature rezultira v številnih primernih člankih, ki jih je potrebno sistematično obdelati in shraniti, je za ta namen smiselno uporabiti orodja kot na primer [https://www.mendeley.com/ Mendeley] ali [https://www.zotero.org/ Zotero]. Ker je namen pregleda literature pri razvoju raziskovalnega modela identifikacija spremenljivk, moramo spremenljivke, ki jih v literaturi zaznamo, podrobno zabeležiti. Pri tem si najlažje pomagamo kar z [https://www.microsoft.com/sl-si/microsoft-365/excel Excel] ali [https://www.google.com/sheets/about/ Google Sheets] tabelo. Pomembno je, da za vsako identificirano spremenljivko zabeležimo vir, ki to spremenljivko navaja, datum objave vira ter krajši povzetek vira, iz katerega je razviden kontekst, v katerem spremenljivka nastopa. Prav tako je smiselno zabeležiti ostale spremenljivke, v povezavi s katerimi se identificirana spremenljivka pojavlja. V kolikor je viru, v katerem se spremenljivka pojavlja, priložen tudi vprašalnik, s katerim so avtorji merili spremenljivke, je pomembno, da si zabeležimo vprašanje/a, s katerimi so avtorji merili dano spremenljivko. To nam bo koristilo pri razvoju vprašalnika, saj uporaba uveljavljenih vprašanj za merjenje določene spremenljivke poveča veljavnost tako vprašalnika kot rezultatov.<br />
<br />
== Razvoj teoretičnega modela ==<br />
Ko zberemo vse spremenljivke, ki so bile do sedaj v literaturi smiselno povezane z izbrano odvisno spremenljivko, moramo oblikovati teoretični raziskovalni model. Ne glede na to, da skušamo s pregledom literature zajeti zgolj spremenljivke, ki so z odvisno spremenljivko smiselno povezane, moramo upoštevati, da bomo identificirali tudi spremenljivke, ki ne spadajo v naš koncept. Zato je pomembno, da dobro premislimo, katere izmed identificiranih spremenljivk bomo v teoretični raziskovalni model vključili. V model tako vključimo želene odvisne spremenljivke ter neodvisne spremenljivke, ki se v okviru koncepta raziskave z neodvisnimi spremenljivkami smiselno povezujejo. V kolikor našo odvisno spremenljivko predstavlja ogroženost policistov na delovnem mestu, sta resnost grožnje in ranljivost policistov smiselni neodvisni spremenljivki, medtem ko fizična aktivnost policistov morda ne sodi v naš model, ne glede na to, da smo to spremenljivko zaznali v preteklih raziskavah. Pri oblikovanju teoretičnega modela je pomembno, da se zgledujemo po obstoječih raziskovalnih modelih in teorijah, vsako spremenljivko, ki jo v model dodamo ali jo iz modela odvzamemo, pa lahko podpremo z argumenti, ki izvirajo iz literature. <br />
<br />
Pri izbiri spremenljivk in razvoju teoretičnega raziskovalnega modela svetujemo posvetovanje z mentorjem.<br />
<br />
== Priprava vprašalnika ==<br />
Čeprav se priprava vprašalnika na prvi pogled zdi preprosta naloga, gre v celotnem procesu za eno izmed najpomembnejših faz. Če vprašanj ne postavimo pravilno ali če za merjenje spremenljivk uporabimo napačno lestvico, nam niti velik in reprezentativen vzorec raziskave ne more rešiti. Zato moramo biti pri pripravi vprašalnika pozorni na številne podrobnosti. <br />
<br />
=== Oblikovanje vprašanj ===<br />
Pri raziskavah, ki vključujejo razvoj raziskovalnega modela, je vprašalnik navadno sestavljen iz dveh sklopov: iz vprašanj, s katerimi merimo izbrane odvisne in neodvisne spremenljivke, ter iz vprašanj, ki se nanašajo na demografske podatke. <br />
<br />
Glavni namen vprašalnika je pridobiti podatke o spremenljivkah, ki smo jih predhodno identificirali s pregledom literature. Ker gre v večini primerov za spremenljivke v angleškem jeziku, moramo spremenljivkam najprej poiskati ustrezen slovenski izraz. Pri uveljavljenih spremenljivkah, s katerimi imamo največkrat opravka, gre za dokaj preprosto nalogo, saj lahko slovenska poimenovanja teh spremenljivk najdemo v objavah drugih slovenskih avtorjev. Ko vsem spremenljivkam najdemo ustrezna slovenska poimenovanja, sledi najpomembnejši korak, v katerem postavimo vprašanja za merjenje teh spremenljivk. Za merjenje spremenljivk največkrat uporabljamo zaprte tipe vprašanj s petstopenjsko Likertovo lestvico, pri čemer največkrat merimo [https://www.1ka.si/lestvice strinjanje] respondentov s postavljeno trditvijo. Zaradi zanesljivosti rezultatov vsako spremenljivko navadno merimo s tremi vprašanji, ki jim rečemo '''indikatorji'''. Spodaj je predstavljen primer merjenja spremenljivke '''skrbi glede zasebnosti''', v kontekstu socialnih omrežij (povzeto po Fujs, Mihelič in Vrhovec, 2019).<br />
<br />
<br />
;'''''Prosimo označite svoje strinjanje z naslednjimi izjavami'''''<br />
<br />
: 1. Zelo me moti, ko me socialna omrežja sprašujejo po osebnih podatkih.<br />
: 2. Preden posredujem svoje osebne podatke socialnim omrežjem, vedno premislim dvakrat.<br />
: 3. Zelo me skrbi, da socialna omrežja o meni zbirajo preveč osebnih podatkov.<br />
<br />
<br />
Raziskovalci so v tem primeru strinjanje merili na petstopenjski Likertovi lestvici - od ''Močno se ne strinjam'' do ''Močno se strinjam''.<br />
<br />
Indikatorje posameznih spremenljivk, ki jih uporabimo v vprašalnikih, največkrat najdemo v preteklih raziskavah, ki so obravnavale isto spremenljivko kot mi. Pri tem je zelo pomembno, da pazimo na kontekst, v katerem so raziskovalci spremenljivko raziskovali. Kot vidimo na zgornjem primeru, so raziskovalci '''skrb glede zasebnosti''' preučevali znotraj konteksta uporabe socialnih omrežij. V kolikor bi raziskovalci dano spremenljivko raziskovali v kontekstu uporabe avtonomnih vozil, bi bili tudi indikatorji zapisani drugače. Zato je zelo pomembno, da indikatorje iščemo v raziskavah, ki raziskujejo podoben koncept kot naša. V kolikor primernih indikatorjev v preteklih raziskavah ne zaznamo, lahko indikatorje razvijemo sami, pri čemer pa svetujemo, da se to stori v sodelovanju z mentorjem. Indikatorje, ki jih povzamemo po preteklih raziskavah, je (v kolikor so ti v tujem jeziku) potrebno prevesti v slovenščino. Pri tem se lahko zgledujemo po drugih raziskavah v slovenskem jeziku, ki so te indikatorje uporabile, oziroma jih prevedemo sami. V kolikor indikatorje prevajamo sami, je priporočljivo, da to neodvisno storita vsaj dve osebi. <br />
<br />
Pri oblikovanju indikatorjev in ostalih vprašanj moramo paziti, da smo dosledni ter hkrati uporabljamo besede ali besedne zveze, ki so razumljive vsem respondentom. V kolikor je za raziskavo nujno, da uporabljamo tujke oziroma strokovne besede, je pomembno, da le-te pred samim vprašanjem razložimo. Pri indikatorjih je potrebno paziti, da vedno merimo zgolj eno stvar. Indikator ''Zelo me moti, ko me socialna omrežja sprašujejo po osebnih podatkih in lokacijskih podatkih.''tako ni primeren, saj zbira mnenje respondentov o dveh različnih tipih informacij. Prav tako moramo paziti, da so vsa vprašanja obrnjena "v isto smer". To pomeni, da če se prvi indikator glasi: ''Zelo me moti, ko me socialna omrežja sprašujejo po osebnih podatkih.'' se drugi indikator ne sme glasiti ''Sploh me ne skrbi, da socialna omrežja o meni zbirajo preveč osebnih podatkov.''. Poleg tega, da tovrstno zamenjevanje smeri vprašanj zmede respondente, to vodi tudi v težave z branjem ter obdelovanjem rezultatov.<br />
<br />
== Literatura ==<br />
Fujs, D., Mihelič, A., & Vrhovec, S. (2019). Social network self-protection model: What motivates users to self-protect? Journal of Cyber Security and Mobility, 8(4), 467–492. https://doi.org/10.13052/jcsm2245-1439.844</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Opis_problema_(dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela)&diff=178Opis problema (dispozicija zaključnega dela)2020-12-06T12:21:14Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div>Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem.<br />
<br />
Tipično ima to poglavje natanko tri odstavke:<br />
<br />
* [[#Splošno o tematiki|Splošno o tematiki]]<br />
* [[#Fokus zaključnega dela in opredelitev problema|Fokus zaključnega dela in opredelitev problema]]<br />
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Namigi<br />
|-<br />
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).<br />
|-<br />
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).<br />
|-<br />
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.<br />
|-<br />
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).<br />
|}<br />
<br />
== Splošno o tematiki ==<br />
<br />
Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela.<br />
<br />
Praktično vsaka trditev v tem odstavku mora biti podkrepljena z relevantnimi citati (npr. 1-2 citata pred vsako piko).<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <!--<ref name="jelovcan2020" />--><br />
|-<br />
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.<br />
|}<br />
<br />
== Fokus zaključnega dela in opredelitev problema ==<br />
<br />
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Zadnji del odstavka je namenjen '''opredelitvi raziskovalnega problema'''. Raziskovalni problem je nekaj, kar še ni bilo raziskano, ali pa je naše razumevanje tega pomanjkljivo.<br />
<br />
Praktično vsaka trditev v tem odstavku mora biti podkrepljena z relevantnimi citati (npr. 1-2 citata pred vsako piko). Izjema je zadnji del odstavka, ki opredeljuje raziskovalni problem.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <!--<ref name="jelovcan2020" />--><br />
|-<br />
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.<br />
|}<br />
<br />
== Doprinos zaključnega dela ==<br />
<br />
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujte raziskovalne metodologije).<br />
<br />
Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <!--<ref name="jelovcan2020" />--><br />
|-<br />
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.<br />
|}<br />
<br />
== Literatura ==<br />
<br />
<!--<references><br />
<ref name="jelovcan2020">-->Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967<!--</ref><br />
</references>--></div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Opis_problema_(dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela)&diff=177Opis problema (dispozicija zaključnega dela)2020-12-06T12:20:35Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div>Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem.<br />
<br />
Tipično ima to poglavje natanko tri odstavke:<br />
<br />
* [[#Splošno o tematiki|Splošno o tematiki]]<br />
* [[#Fokus zaključnega dela in opredelitev problema|Fokus zaključnega dela in opredelitev problema]]<br />
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Namigi<br />
|-<br />
|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).<br />
|-<br />
|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).<br />
|-<br />
|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).<br />
|-<br />
|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.<br />
|}<br />
<br />
== Splošno o tematiki ==<br />
<br />
Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela.<br />
<br />
Praktično vsaka trditev v tem odstavku mora biti podkrepljena z relevantnimi citati (npr. 1-2 citata pred vsako piko).<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <!--<ref name="jelovcan2020" />--><br />
|-<br />
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.<br />
|}<br />
<br />
== Fokus zaključnega dela in opredelitev problema ==<br />
<br />
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Zadnji del odstavka je namenjen '''opredelitvi raziskovalnega problema'''. Raziskovalni problem je nekaj, kar še ni bilo raziskano, ali pa je naše razumevanje tega pomanjkljivo.<br />
<br />
Praktično vsaka trditev v tem odstavku mora biti podkrepljena z relevantnimi citati (npr. 1-2 citata pred vsako piko). Izjema je zadnji del odstavka, ki opredeljuje raziskovalni problem.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <!--<ref name="jelovcan2020" />--><br />
|-<br />
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.<br />
|}<br />
<br />
== Doprinos zaključnega dela ==<br />
<br />
Namen tega odstavka je jasno predstaviti '''doprinos''' zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujte raziskovalne metodologije).<br />
<br />
Doprinos zaključnega dela mora biti jasno povezan z izpostavljenim raziskovalnim problemom.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <!--<ref name="jelovcan2020" />--><br />
|-<br />
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.<br />
|}<br />
<br />
== Literatura ==<br />
<br />
<!--<references><br />
<ref name="jelovcan2020">-->Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967<!--</ref><br />
</references>--></div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Opis_problema_(dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela)&diff=176Opis problema (dispozicija zaključnega dela)2020-12-06T12:04:52Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div>Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem.<br />
<br />
Tipično ima to poglavje natanko tri odstavke:<br />
<br />
* [[#Splošno o tematiki|Splošno o tematiki]]<br />
* [[#Fokus zaključnega dela in opredelitev problema|Fokus zaključnega dela in opredelitev problema]]<br />
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Namig<br />
|-<br />
|Za vsako poved označite (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami), v kateri odstavek vsebinsko sodi.<br />
|}<br />
<br />
Pomembno je, da je to poglavje v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).<br />
<br />
== Splošno o tematiki ==<br />
<br />
Namen tega odstavka je predstaviti širši kontekst zaključnega dela.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <!--<ref name="jelovcan2020" />--><br />
|-<br />
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.<br />
|}<br />
<br />
Praktično vsaka trditev v tem odstavku mora biti podkrepljena z relevantnimi citati (npr. 1-2 citata pred vsako piko).<br />
<br />
== Fokus zaključnega dela in opredelitev problema ==<br />
<br />
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na ožji fokus zaključnega dela. Zadnji del odstavka je namenjen opredelitvi raziskovalnega problema. Raziskovalni problem je nekaj, kar še ni bilo raziskano, ali pa je naše razumevanje tega pomanjkljivo.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <!--<ref name="jelovcan2020" />--><br />
|-<br />
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.<br />
|}<br />
<br />
Praktično vsaka trditev v tem odstavku mora biti podkrepljena z relevantnimi citati (npr. 1-2 citata pred vsako piko). Izjema je zadnji del odstavka, ki opredeljuje raziskovalni problem.<br />
<br />
== Doprinos zaključnega dela ==<br />
<br />
Namen tega odstavka je jasno predstaviti doprinos zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujte raziskovalne metodologije).<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <!--<ref name="jelovcan2020" />--><br />
|-<br />
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.<br />
|}<br />
<br />
== Literatura ==<br />
<br />
<!--<references><br />
<ref name="jelovcan2020">-->Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967<!--</ref><br />
</references>--></div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Opis_problema_(dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela)&diff=175Opis problema (dispozicija zaključnega dela)2020-12-06T12:02:19Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div>Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem.<br />
<br />
Tipično ima to poglavje natanko tri odstavke:<br />
<br />
* [[#Splošno o tematiki|Splošno o tematiki]]<br />
* [[#Fokus zaključnega dela in opredelitev problema|Fokus zaključnega dela in opredelitev problema]]<br />
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Namig<br />
|-<br />
|Za vsako poved označite (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami), v kateri odstavek vsebinsko sodi.<br />
|}<br />
<br />
Pomembno je, da je to poglavje v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).<br />
<br />
== Splošno o tematiki ==<br />
<br />
Namen tega odstavka je predstaviti širši kontekst zaključnega dela.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <ref name="jelovcan2020" /><br />
|-<br />
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.<br />
|}<br />
<br />
Praktično vsaka trditev v tem odstavku mora biti podkrepljena z relevantnimi citati (npr. 1-2 citata pred vsako piko).<br />
<br />
== Fokus zaključnega dela in opredelitev problema ==<br />
<br />
Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na ožji fokus zaključnega dela. Zadnji del odstavka je namenjen opredelitvi raziskovalnega problema. Raziskovalni problem je nekaj, kar še ni bilo raziskano, ali pa je naše razumevanje tega pomanjkljivo.<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <ref name="jelovcan2020" /><br />
|-<br />
|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.<br />
|}<br />
<br />
Praktično vsaka trditev v tem odstavku mora biti podkrepljena z relevantnimi citati (npr. 1-2 citata pred vsako piko). Izjema je zadnji del odstavka, ki opredeljuje raziskovalni problem.<br />
<br />
== Doprinos zaključnega dela ==<br />
<br />
Namen tega odstavka je jasno predstaviti doprinos zaključnega dela in podati vpogled v to, kako to doseči z vsebinskega vidika (ne opisujte raziskovalne metodologije).<br />
<br />
{|class="wikitable"<br />
!Primer <ref name="jelovcan2020" /><br />
|-<br />
|In this paper, we focus on an extended threat appraisal process to address this gap. To gain a better understanding of academics’ adoption of E2EE communication software, we study the associations between behavioral intention to use E2EE communication software and perceived vulnerability and perceived severity of communication interception, trust in provider of E2EE communication software, trust in government, fear of government intrusions, and privacy concerns separately for academics who perceive the sensitivity of information on their online communication as low and high.<br />
|}<br />
<br />
== Literatura ==<br />
<br />
<references><br />
<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref><br />
</references></div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Opis_problema_(dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela)&diff=174Opis problema (dispozicija zaključnega dela)2020-12-06T11:22:26Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div>Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem.<br />
<br />
Tipično ima to poglavje natanko 3 odstavke:<br />
<br />
* [[#Splošno o tematiki]]<br />
* Fokus zaključnega dela in opredelitev problema<br />
* Doprinos zaključnega dela<br />
<br />
Pomembno je, da je to poglavje v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike (test 7. razreda OŠ).<br />
<br />
== Splošno o tematiki ==<br />
<br />
Vsaka trditev v tem odstavku mora biti podkrepljena z relevantnimi citati (npr. 1-2 citata pred vsako piko).<br />
<br />
== Fokus zaključnega dela in opredelitev problema ==<br />
<br />
Vsaka trditev v tem odstavku mora biti podkrepljena z relevantnimi citati (npr. 1-2 citata pred vsako piko). Izjema je zadnji del odstavka, ki opredeljuje raziskovalni problem.<br />
<br />
== Doprinos zaključnega dela ==</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Opis_problema_(dispozicija_zaklju%C4%8Dnega_dela)&diff=173Opis problema (dispozicija zaključnega dela)2020-12-06T11:15:49Z<p>Simon: Nova stran z vsebino: Opis problema je poglavje dispozicije zaključnega dela, ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in kako ga za...</p>
<hr />
<div>Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in kako ga zaključno delo naslovi.<br />
<br />
Pomembno je, da je to poglavje v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike (test 7. razreda OŠ).</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=%C4%8Ci%C5%A1%C4%8Denje_podatkov_(anketa)&diff=5Čiščenje podatkov (anketa)2018-11-10T22:38:03Z<p>Simon: </p>
<hr />
<div>Na tej strani je opisan postopek, kako izvoziti podatke iz 1ka (https://www.1ka.si/) in jih uvoziti v Microsoft Excel za nadaljnjo obdelavo.<br />
<br />
== Izvoz iz 1ka ==<br />
<br />
...<br />
<br />
== Popravljanje izvožene datoteke ==<br />
<br />
...<br />
<br />
== Uvoz v Excel ==<br />
<br />
...</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=%C4%8Ci%C5%A1%C4%8Denje_podatkov_(anketa)&diff=4Čiščenje podatkov (anketa)2018-11-10T22:35:40Z<p>Simon: Nova stran z vsebino: Na tej strani je opisan postopek, kako izvoziti podatke iz 1ka (https://www.1ka.si/) in jih uvoziti v Microsoft Excel za nadaljnjo obdelavo. == Izvoz iz 1ka == ... == Uvo...</p>
<hr />
<div>Na tej strani je opisan postopek, kako izvoziti podatke iz 1ka (https://www.1ka.si/) in jih uvoziti v Microsoft Excel za nadaljnjo obdelavo.<br />
<br />
== Izvoz iz 1ka ==<br />
<br />
...<br />
<br />
== Uvoz v Excel ==<br />
<br />
...</div>Simonhttps://wiki.fvv.um.si/index.php?title=Glavna_stran&diff=3Glavna stran2018-11-06T22:18:48Z<p>Simon: Redakcija 2 uporabnika 199.203.35.238 (pogovor) razveljavljena</p>
<hr />
<div><strong>Programje MediaWiki je bilo nameščeno.</strong><br />
<br />
Oglejte si [https://www.mediawiki.org/wiki/Special:MyLanguage/Help:Contents Uporabniški priročnik] za informacije o uporabi programja wiki.<br />
<br />
== Kako začeti ==<br />
* [https://www.mediawiki.org/wiki/Special:MyLanguage/Manual:Configuration_settings Seznam konfiguracijskih nastavitev]<br />
* [https://www.mediawiki.org/wiki/Special:MyLanguage/Manual:FAQ Poogsto zastavljena vprašanja MediaWiki]<br />
* [https://lists.wikimedia.org/mailman/listinfo/mediawiki-announce Poštni seznam izdaj MediaWiki]<br />
* [https://www.mediawiki.org/wiki/Special:MyLanguage/Localisation#Translation_resources Prevedite MediaWiki v svoj jezik]<br />
* [https://www.mediawiki.org/wiki/Special:MyLanguage/Manual:Combating_spam Izvedite, kako se boriti proti smetju na svojem wikiju]</div>Simon