Struktura (dispozicija zaključnega dela): Razlika med redakcijama
| Vrstica 9: | Vrstica 9: | ||
* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]] | * [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]] | ||
* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]] | * [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]] | ||
| − | |||
{|class="wikitable" | {|class="wikitable" | ||
| Vrstica 40: | Vrstica 39: | ||
===Doprinos zaključnega dela=== | ===Doprinos zaključnega dela=== | ||
| − | |||
== Literatura == | == Literatura == | ||
Redakcija: 18:07, 17. december 2020
Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: opredelitev oziroma opis problema, cilje in teze zaključnega dela, predpostavke in omejitve zaključnega dela, predvidene metode zaključnega dela, predvideno strukturo poglavij (kazalo) in seznam predvidenih virov in literature.
Opis/opredelitev problema
Opis problema je poglavje dispozicije zaključnega dela, ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.
Tipično ima to poglavje tri sklope:
- Splošno o tematiki in opis širšega problema
- Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel
- Doprinos zaključnega dela
| Namigi |
|---|
| To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike (test 7. razreda OŠ). |
| Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. highlight s tremi različnimi barvami). |
| V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc. |
| Reference iščite izključno v bibliografskih bazah Web of Science in Scopus (dostop do elektronskih virov uredite v knjižnici). |
Splošno o tematiki in opis širšega problema
Namen tega odstavka je predstaviti širši kontekst zaključnega dela.
Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepimo z relevantnimi citati (npr. 1-2 citata pred vsako piko).
| Primer [1] |
|---|
| Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software. |
Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel
Doprinos zaključnega dela
Literatura
- ↑ Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967