Struktura (dispozicija zaključnega dela): Razlika med redakcijama
Jump to navigation
Jump to search
| Vrstica 24: | Vrstica 24: | ||
===Splošno o tematiki in opis širšega problema=== | ===Splošno o tematiki in opis širšega problema=== | ||
| − | Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišemo področje, ki se ga bo naše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavimo | + | Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišemo področje, ki se ga bo naše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavimo '''področno problematiko''', ki jo bomo v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali. |
Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepimo z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev). | Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepimo z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev). | ||
| Vrstica 36: | Vrstica 36: | ||
|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software. | |Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software. | ||
|} | |} | ||
| + | Iz zgornjega primera lahko razberemo tako širši kontekst kot področno problematiko: | ||
| + | * V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje. | ||
| + | * V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki. | ||
===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel=== | ===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel=== | ||
Redakcija: 20:15, 17. december 2020
Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: opredelitev oziroma opis problema, cilje in teze zaključnega dela, predpostavke in omejitve zaključnega dela, predvidene metode zaključnega dela, predvideno strukturo poglavij (kazalo) in seznam predvidenih virov in literature.
Opis/opredelitev problema
Opis problema je poglavje dispozicije zaključnega dela, ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.
Tipično ima to poglavje tri sklope:
- Splošno o tematiki in opis širšega problema
- Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel
- Doprinos zaključnega dela
| Namigi |
|---|
| To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike (test 7. razreda OŠ). |
| Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. highlight s tremi različnimi barvami). |
| V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc. |
| Reference iščite izključno v bibliografskih bazah Web of Science in Scopus (dostop do elektronskih virov uredite v knjižnici). |
Splošno o tematiki in opis širšega problema
Namen tega odstavka je predstaviti širši kontekst zaključnega dela. Pri tem na kratko opišemo področje, ki se ga bo naše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavimo področno problematiko, ki jo bomo v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.
Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepimo z relevantnimi citati (npr. 1-2 citata za vsako trditev).
| Obseg: Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani). |
| Primer [1] |
|---|
| Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software. |
Iz zgornjega primera lahko razberemo tako širši kontekst kot področno problematiko:
- V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.
- V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.
Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel
Doprinos zaključnega dela
Literatura
- ↑ Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967