Raziskovalna vprašanja in hipoteze

Raziskovalna vprašanja in hipoteze so orodje, ki je oblikovano vnaprej in raziskovalcu pomaga oblikovati raziskavo in napisati poročilo (npr. diplomsko, magistrsko zaključno delo).

Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo? zastavi si raziskovalno vprašanje odločitev o metodi raziskovanja opravi pregled del, ki so to ali podobno vprašanje že obravnavali postavi hipoteze zastavi in izvedi raziskavo analiziraj rezultate napiši poročilo (zaključno delo)

Razlike in podobnosti

Hipoteze so trditve, ki jih postavimo na podlagi pregleda literature in razmisleka. So "educated guess" raziskovalca, ki so lahko z raziskavo potrjene, zavrnjene, ali pa jih ne moremo niti potrditi, niti zavrniti. Na drugi strani so raziskovalna vprašanja, ki navadno naslavljajo nek problem. So vprašanja, preko katerih se raziskovalec sprašuje po nekem pojavu / problemu.

Kako uporabiti?

Zaključno delo ima navadno eno do največ dve raziskovalni vprašanji in več hipotez, preko katerih raziskovalec skuša odgovoriti na raziskovalno vprašanje. Poglejmo primer:

Raziskovalno vprašanje:

• RV1: Kateri dejavniki vplivajo na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih?

Hipoteze:

• H1: Preprostost uporabe aplikacije pozitivno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.

• H2: Počutje uporabnika pozitivno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.

• H3: Skrb za zasebnost negativno vpliva na namen uporabe čustvenčkov v zasebni komunikaciji na družbenih omrežjih.

Pravila za oblikovanje raziskovalnih vprašanj

Ko oblikujemo raziskovalna vprašanja, je smiselno slediti naslednjim napotkom:

• jasnost: naj bo dovolj opisno, da bralec že z raziskovalnega vprašanja razbere namen raziskave, brez da bi potreboval dodatno pojasnilo;
• osredotočenost: naj bo dovolj ozko, da naslavlja neko znanstveno vrzel in je nanj mogoče odgovoriti z eno raziskavo;
• kompleksnost: nanj ne sme biti preprostega odgovora, kot npr. "ja" ali "ne" ali odgovora, ki je splošno znan; odgovor naj zahteva sintezo in analizo dognanj, raziskav, idej in virov;
• jedrnatost: naj ga sestavlja čim manj besed, pri čemer mora ustrezati zgornjim kriterijem.

Pravila za oblikovanje hipotez

Pri oblikovanju hipotez se držimo formulističnega pristopa:

Če ___(naredimo to)___, potem ___(se bo zgodilo to)___.

ali

___(nek pojav/dejstvo/ideja)___ je povezan z/vpliva na/je odvisen od[...]___(nečesa drugega)___.

Seveda je ta formulističen pristop gibljiv do te mere, da ga je mogoče aplicirati na področje, na katerem raziskujete. Pri oblikovanju hipotez sledite naslednjim navodilom:

• najprej raziskovalno vprašanje: pred oblikovanjem hipotez naj bo raziskovalno vprašanje dobro zastavljeno;
• hipoteza je trditev: hipoteza ni vprašanje, ampak je na znanju utemeljena trditev;
• jasnost: naj bo napisana čim bolj kratko, jedrnato, preprosto in jasno;
• preverljivost: hipoteze morajo biti preverljive z izbrano metodo / metodami raziskovanja;
• pregled teoretičnega ozadja: pred oblikovanjem hipotez je treba opraviti pregled trenutnega stanja raziskav in pristopov k raziskovanju;
• eno-stavne: hipoteza mora biti eno-stavna, takšna, da jo je mogoče potrditi;
• ena raziskava: hipotezo mora biti mogoče potrditi z eno samo raziskavo.

Kako zapisati v dispoziciji ali zaključnem delu?

Hipoteze niso zgolj trditve, so na znanju utemeljene trditve. Zato jih nikoli ne pišemo brez predhodne argumentacije. Hipoteze zato pišemo po spodnjem vzoru:

Četudi skrb za zasebnost lahko med posamezniki močno variira (Buchanan, Paine, Joinson, & Reips, 2006), lahko predstavlja potencialno pomemben dejavnik za sprejemanje novih in potencialno invazivnih tehnologij v represivne organe, ki lahko vplivajo na posameznikovo zasebnost. Omenjeno je predvidoma vezano tudi na skrb zaradi nadzorovanja države (Nam, 2018). Zaskrbljenost zaradi nadzora države ima lahko pomemben vpliv tudi na pozitiven odnos do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke. Na podlagi tega izpeljemo naslednjo hipotezo: H1: Zaskrbljenost zaradi nadzorovanja s strani države negativno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.

ali kot sklop hipotez:

Prvi sklop vključuje zaznano postopkovno pravičnost, zaznano kakovost dela slovenskih policistov, zaskrbljenost oz. strah pred kriminaliteto, zaskrbljenost zaradi nadzora države in zaupanje v policijo. Izhajajoč iz okvira postopkovne pravičnosti (angl. procedural fairness framework) (Emami, 2015) in na procesih temelječega modela legitimnosti (angl. process-based model of legitimacy) (Tyler, 2006) ugotavljamo pomembnost razumevanje postopkovne pravičnosti in zaznane kakovosti policijskega dela. Oba omenjena dejavnika predvidoma tvorita splošno zaznavo o policiji in zaupanje vanjo. Raziskave poleg omenjenih dejavnikov v istem sklopu pogosto navajajo tudi zaskrbljenost zaradi kriminalitete oz. strah pred kriminaliteto (Brown & Benedict, 2002; Hinds & Murphy, 2007). Predpostavljamo, da bi višja zaznana postopkovna pravičnost in kakovost dela policistov pozitivno vplivala na splošen odnos do uvedbe nosljivih kamer, saj bi posamezniki bolj zaupali v korektnost uporabe tehnologij v policiji. Prav tako predpostavljamo da na splošen odnos do nosljivih kamer vpliva strah pred kriminaliteto, kar temelji na prepričanju, da bi večji nadzor v družbi znižal stopnjo kriminalitete (Crow et al., 2017). Na podlagi tega izpeljemo naslednje hipoteze: H1a: Zaznana postopkovna pravičnost pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji. H1b: Zaznana kakovost dela slovenskih policistov pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji. H1c: Zaskrbljenost zaradi kriminalitete pozitivno vpliva na splošen odnos do nosljivih kamer v policiji.

Zaključek

No, zdaj znate. Pred pošiljanjem dispozicij ali zaključnih del, preverite ustreznost oblikovanih in argumentiranih raziskovalnih vprašanj in hipotez.