Glavna stran

Razvoj raziskovalnega modela

Raziskovalni model nam nudi podrobnejši vpogled v koncept, ki ga raziskujemo. Raziskovalni model nam predstavi odnos med posameznimi spremenljivkami, ki model sestavljajo, pri čemer se spremenljivke delijo na neodvisne in odvisne spremenljivke. Odvisne spermenljivke so spremenljivke, ki so odvisne od neodvisnih spremenljivk v raziskovalnem modelu. Gre za spremenljivke, ki jih je mogoče razložiti z eno ali več neodvisnimi spremenljivkami v raziskovalnem modelu. Neodvisne spremenljivke pa v raziskovalnih modelih stojijo same zase in so neodvisne od vplivov ostalih spremenljivk. Raziskovalni model lahko uporabimo za razvoj hipotez, ki so vezane na razmerja med danimi spremenljivkami. Razvoj raziskovalnega modela poteka v več fazah.

Pregled literature

Ko razvijamo koncept, ki ga želimo raziskovati je pomembno, da določimo spremenljivke, ki bodo sestavljale raziskovalni model. Najprej je potrebno določiti odvisne spremenljivke, ki se nanašajo na koncept, ki ga želimo raziskovati. Če nas na primer zanima občutek ogroženosti policistov na delovnem mestu, odvisno spremenljivko predstavlja občutek ogroženosti. Neodvisne oziroma napovedovalne spremenljivke identificiramo s pregledom literature v podatkovnih bazah, ki so prek digitalne identitete na voljo vsem študentom Univerze v Mariboru. V pregledu literature analiziramo pretekle raiskave, ki so našo odvisno spremenljivko obravnavale iz podbnega zornega kota kot zanima nas. Pri tem je pomembno upoštevati širši namen naše raziskave. V kolikor želimo že uveljavljene raziskovalne modele perveriti v novi situaciji (npr. občutek ogroženosti policistov na delovnem mestu v Sloveniji) v literaturi iščemo celotne raziskovalne modele in obdržimo vse spremenljivke, ki jih ti raziskovalni modeli predvidevajo. V kolikor pa želimo postaviti nov raziskovalni model, ki na koncept raziskave, oziroma odvisno spremenljivko, gleda iz novega zornega kota, pa moramo v literaturi identificirati spremenljivke, ki se z odvisno spremenljivko smiselno povezujejo. Neodvisne spremenljivke, ki so bile predhodno identificirane v preteklih raziskavah najlažje iščemo kar prek odvisne spremenljivke.

Za tovrsten pregled literature sta najprimernejši podatkovni bazi Web of Science in Scopus, ki za iskanje podpirata Boolovo iskanje - uporabo operatorjev "AND", "OR" in "NOT". V primeru, da raziskujemo zgoraj navedeni primer ogroženosti policistov na delovnem mestu, smiselni iskalni niz predstavlja: "threat" AND "workplace" AND "police". V kolikor naša raziskava predpostavlja vpliv točno določene neodvisne spremenljivke na odvisno, je smiselno podobno poizvedbo opraviti tudi za to neodvisno spremenljivko: ugotoviti ali je ti dve spremenljivki že kdo povezal ter s katerimi odvisnimi spremenljivkami se ta neodvisna spremenljivka navadno povezuje in na kakšen način. Pri Boolovem iskanju moramo biti pozorni, da besede ali besedne zveze pišemo znotraj narekovajev, ter da ob uporabi operatorja OR, besede, ki jih s tem operatorjem razlikujemo, postavimo znotraj oklepajev: ("threat" OR "fear") AND "workplace" AND "police". Idealno je, da nam podatkovna baza na izbran iskalni niz vrne med približno 200 in 300 rezultatov. V kolikor nam podatkovna baza vrne manj oziroma več rezultatov smo iskalni niz zastavili preozko oziroma preširoko.

Med rezultati, ki nam jih na vnesen iskalni niz vrne podatkovna baza je potrebno identificirati publikacije, ki vsebujejo raziskovalne modele z isto odvisno spremenljivko naši, oziroma publikacije, ki navajajo neodvisne spremenljivke, ki se pogosto povezujejo z izbrano odvisno spremenljivko. Pomembno je, da te publikacije shranimo, podrobnosti samih objav pa zabeležimo, saj nam bo to močno koristilo pri nadaljnjem razvoju raziskovalnega modela ter samem pisanju raziskovalnega poročila. Ker lahko pregled literature rezultira v številnih primernih člankih, ki jih je potrebno sistematično obdelati in shraniti je za ta namen smiselno uporabiti orodja kot na primer Mendeley ali Zotero. Ker je namen pregleda literature pri razvoju raziskovalnega modela identifikacija spremenljivk, moramo spremenljivke, ki jih v literaturi zaznamo podrobno zabeležiti. Pri tem si najlažje pomagamo kar z Excel ali Google Sheets tabelo. Pomembno je, da za vsako identificirano spremenljivko zabeležimo vir, ki to spremenljivko navaja, datum objave vira ter krajši povzetek vira iz katerega je razviden kontekst, v katerem spremenljivka nastopa. Prav tako je smiselno zabeležiti ostale spremenljivke, v povezavi s katerimi se identificirana spremenljivka pojavlja. V kolikor je viru, v katerem se spremenljivka pojavlja priložen tudi vprašalnik, s katerim so avtorji merili spremenljivke, je pomembno, da si zabeležimo vprašanje/a, s katerimi so avtorji merili dano spremenljivko. To nam bo koristilo pri razvoju vprašalnika, saj uporaba uveljavljenih vprašanj za merjenje določene spremenljivke poveča veljavnost tako vprašalnika kot rezultatov.

Razvoj teoretičnega modela

Ko zberemo vse spremenljivke, ki so bile do sedaj v literaturi smiselno povezane z izbrano odvisno spremenljivko, moramo oblikovati teoretični raziskovalni model. Ne glede na to, da skušamo s pregledom literature zajeti zgolj spremenljivke, ki so z odvisno spremenljivko smiselno povezane, moramo upoštevati, da bomo identificirali tudi spremenljivke, ki ne spadajo v naš koncept.