Predvidene metode (dispozicija zaključnega dela)
V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po treh kategorijah:
- empirične ali teoretične
- kvalitativne ali kvantitativne
- primarni ali sekundarni
Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.
| Obseg: |
|---|
| To poglavje naj obsega med eno tretjino in eno polovico strani. |
Empirična/teoretična raziskovalna metoda
Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave.
V kolikor boste izvedli teoretično raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je pregled literature.
Empirična metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na kvalitativne in kvantitativne.
Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda
Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.
Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili kvalitativno raziskavo. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je intervju, oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat fokusna skupina. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo opazovanja, pregleda literature in študije primera.
Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili kvantitativno raziskavo. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z anketnim vprašalnikom ter izvedba eksperimenta. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi opazovanje, pregled literature in študijo primera. Za kvantitativne raziskave je značilno postavljanje hipotez.
| Prednosti | Slabosti | |
| Kvalitativna metoda | Metode so prilagodljive - metode lahko prilagajate in spreminjate skladno z novimi ugotovitvami, do katerih pridete tekom raziskave.
Za izvedbo zadostuje manjši vzorec. |
Rezultatov ne morete statistično obdelati in jih posplošiti na populacijo.
Težko uporabite standardizirane raziskovalne postopke, saj so kvalitativne raziskave dokaj specifične. |
| Kvantitativna metoda | S kvantitativnimi metodami lahko opišete večje sklope podatkov.
Dobite ponovljive rezultate (ob ponovitvi raziskave so ugotovitve iste). |
Za obdelavo podatkov je potrebno poznavanje statističnih metod.
Za veljavne rezultate potrebujete večji vzorec. |
Primarni/sekundarni podatki
Delitev podatkov na primarne in sekundarne se nanaša na način zbiranja podatkov. Če so podatki primarni to pomeni, da ste (oziroma jih boste) jih zbirali sami. V kolikor pa so podatki sekundarni to pomeni, da ste uporabili podatke, ki jih je v preteklosti že zbral nekdo drug.
Primarni podatki so na primer podatki, ki ste jih zbrali z vprašalnikom, ki ste ga pripravili za potrebe raziskave, ki jo trenutno izvajate. Sekundarni podatki pa so na primer podatki, ki jih vzamete iz uradne policijske statistike - zbrala jih je Policija.
Prednost uporabe primarnih podatkov je to, da lahko zberete točno tiste podatke, ki so za vas zanimivi, ter na način, ki bo ustrezal vašim potrebam. Vendar pa to pomeni, da boste morali izvesti svojo raziskavo, ki zahteva precejšen časovni vložek in specifična znanja. Če uporabite sekundarne podatke boste do rezultatov prišli hitreje, prav tako pa lahko uporabite širši nabor podatkov. Vendar pa s tem izgubite nadzor nad načinom zbiranja podatkov, kar lahko pomeni, da so podatki za vašo raziskavo manj primerni kot bi bili primarni.
| Primer: |
|---|
| Zaključno delo bo sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo opravili pregled literature in trendov s področja prenosa informacijsko-varnostnih aktivnosti na zunanje izvajalce. S pregledom bomo skušali identificirati trenutno stanje na področju zagotavljanja informacijske varnosti med MSP v Sloveniji in po svetu, pri čemer bomo poseben poudarek dali zagotavljanju informacijske varnosti s prenosom aktivnosti na zunanje izvajalce.
Empirični del bosta sestavljali dve raziskavi. Prva bo vključevala strukturiran pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na prenos informacijsko-varnostnih aktivnosti in z upravljanjem IKT povezanih procesov na zunanje izvajalce. V okviru druge raziskave bomo oblikovali vprašalnik, ki bo primarno namenjen oceni stanja med MSP v Sloveniji. Vprašalnik bo vseboval vprašanja o načinu zagotavljanja informacijske varnosti v podjetjih, storitvah, ki jih (če jih) podjetja že prenašajo na zunanje izvajalce, vzrokih/dejavnikih, ki vplivajo na prenos aktivnosti, njihovih potrebah po prenosu drugih potencialnih storitev, prednostih in slabostih tovrstnega pristopa ter splošnih podatkih o podjetju (število zaposlenih, sprejeta politika informacijske varnosti, primarna dejavnost, ...). Vprašalnik bomo v izpolnitev poslali MSP, ki se v Sloveniji ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo. Zbrane podatke bomo nato analizirali s pomočjo statističnega orodja PSPP. Prvi dve hipotezi bomo preverjali s pomočjo opisne statistike in frekvenčnih porazdelitev, tretjo in četrto hipotezo pa bomo preverjali s pomočjo korelacijskih analiz. Rezultati bodo predstavljeni v grafični in tabelarni obliki, v interpretaciji pa bo izvedena tudi njihova primerjava z dosedanjimi raziskavami. |