Dispozicija zaključnega dela
Kje v raziskovalnem procesu se trenutno nahajamo?
|
Temo diplomske naloge je treba prijaviti z dokumentom, ki utemeljujeje njeno pomembnost in ustreznost. Temo prijavimo z dispozicijo. Dispozicija je tako prvi formalni korak h pripravi diplomskega dela. Da bo postopek priprave dispozicije in prijave teme tekel kar se da brez težav, čim natančneje sledite spodnjim navodilom.
Pred oddajo dispozicije svojemu mentorju ali mentorici, nujno preverite skladnost s spodnjimi zahtevami in pričakovanji.
Naslov
Naslov je prvi stik z bralcem, recenzentom, mentorjem ali komisijo. Tako je smiselno izbrati naslov, ki bo pustil pozitiven vtis še preden se bo bralec odločil z nadaljevanjem branja.
Pri oblikovanju upoštevajte naslednje napotke:
- naj bo privlačen
- naj bo kratek (do 10 besed)
- čim bolj jedrnat
- nakaže naj na pomembne ugotovitve
- povzame naj bistvo vsebine, ki sledi
- čim bolj specifičen (izogibajte se presplošnim naslovom)
- naj bo brez tujk in akronimov
Poglejmo naslednje primere:
"Kibernetska varnost: pogled s konkretnega primera"
Naslov je sicer primerne dolžine, a je presplošen. Nikakor ni mogoče razbrati o čem točno bo tekla beseda v nadaljevanju.
"Post festum analiza stanja zagotavljanja varnosti IKT naprav v podjetju Cisco d.d. po nedavnem napadu z ransomware"
Naslov je sicer natančen, specifičen. Vendar je predolg, vsebuje akronim in preveč nepotrebnih besed.
"Odziv podjetja Cisco na napad z izsiljevalsko programsko opremo"
Opisen, berljiv, specifičen naslov brez akronimov, tujk in balasta.
| Predlog: Pred oddajo svojega dela mentorju ali mentorici, oblikujte tri različice naslova. Nato boste skupaj oblikovali in izbrali najboljšega. |
Opis problema
Opis problema (odprtega vprašanja, znanstvene vrzeli) je poglavje, ki ga bodo prebrali vsi udeleženi, saj ta del daje (ali jemelj) smisel zaključnemu delu. To poglavje naj ima tri glavne odstavke in izpostavljeno raziskovalno vprašanje.
Prvi odstavek: Opredelitev problema in motivacija
V prvem odstavku jasno zapišite kaj je problem, ki ga nameravate reševati in motivacijo zakaj je smiselno ta problem reševati. Najprej se opredelimo do pojma problema. Problem je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so poskusi že bili, problem še vedno ni rešen. Kot primer problema lahko navedemo odsotnost motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem.
V istem odstavku zapišemo tudi motivacijo za reševanje tega problema. Motivacija ni vaša osebna, pač pa argumentacija zakaj je ta problem treba rešiti (ali vsaj skušati reševati). Če za primer vzamemo zgornji primer, bi lahko dejali, da je razumevanje odsotnosti motivacije za samozaščito pred kibernetskim ustrahovanjem pomembno za načrtovanje ukrepov, ki bi lahko omenjeno motivacijo zvišali in s tem zmanjšali tovrstno viktimizacijo. Glavna motivacija je tako zniževanje viktimizacije kiberneetskega ustrahovanja.
| Obseg: Opredelitev problema in motivacija naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani). |
Drugi odstavek: Kaj je bilo na teem področju že narejeno?
V tem odstavku predstavite ugotovitve in poskuse drugih avtorjev, ki so že skušali nasloviti ta problem. V spletnih bazah Web of Science ali Scopus poiščite vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberete ključne dele teh člankov in razumete njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišete sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepite s citati.
POZOR: nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: "Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni h sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)".
| Obseg: Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani). |
Tretji odstavek: Znanstvena vrzel
V zadnjem odstavku izpostavite znanstveno vrzel (knowledge gap), ki ste jo identificirali v literaturi iz prejšnjega odstavka. Zapišite kaj je tisto, kar še ni bilo ustrezno naslovljeno ali izpostavite odprta vprašanja. Predvsem se osredotočite na tisto vrzel, ki jo boste obravnavali v zaključnem delu.
Bodite objektivni in temeljiti. Preden trdite, da nekaj ni bilo obravnavano, to dobro preverite v pregledu literature (Web of Science ali Scopus). V tem odstavku lahko tudi zapišete, da so poskusi že bili, vendar jih je premalo, niso bili dovolj temeljiti ali pa niso uspeli odgovoriti na zastavljano vprašanje.
| Obseg: Ta odstavek naj bo le en in dolžine približno ene tretjine strani. |
Raziskovalno vprašanje
Zadnji odstavek naj nujno vodi v jasno izpostavljeno raziskovalno vprašanje (glej grafično shemo na desni).
Ko oblikujemo raziskovalna vprašanja, je smiselno slediti naslednjim napotkom:
- jasnost: naj bo dovolj opisno, da bralec že z raziskovalnega vprašanja razbere namen raziskave, brez da bi potreboval dodatno pojasnilo;
- osredotočenost: naj bo dovolj ozko, da naslavlja neko znanstveno vrzel in je nanj mogoče odgovoriti z eno raziskavo;
- kompleksnost: nanj ne sme biti preprostega odgovora, kot npr. "ja" ali "ne" ali odgovora, ki je splošno znan; odgovor naj zahteva sintezo in analizo dognanj, raziskav, idej in virov;
- jedrnatost: naj ga sestavlja čim manj besed, pri čemer mora ustrezati zgornjim kriterijem.
Več o tem na strani Raziskovalna vprašanja in hipotze.