Struktura (dispozicija zaključnega dela): Razlika med redakcijama

Trenutna redakcija s časom 11:42, 12. januar 2021

Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: opredelitev oziroma opis problema, cilje in teze zaključnega dela, predpostavke in omejitve zaključnega dela, predvidene metode zaključnega dela, predvideno strukturo poglavij (kazalo) in seznam predvidenih virov in literature.

Opredelitev problema

Glej tudi: Opis problema (dispozicija zaključnega dela)

Glej tudi: Opis problema 1 (dispozicija zaključnega dela)

Opis problema je poglavje dispozicije zaključnega dela, ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.

Cilji in teze

Glej tudi: Cilji in teze (dispozicija zaključnega dela)

Glej tudi: Cilji in teze 1 (dispozicija zaključnega dela)

V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.

Predpostavke in omejitve

Glej tudi: Predpostavke in omejitve (dispozicija zaključnega dela)

V tem poglavju predstavite kakšne so predpostavke vaše raziskave, ter kateri dejavniki vašo raziskavo omejujejo. Upoštevajte, da so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane.

Predvidene metode

Glej tudi: Predvidene metode (dispozicija zaključnega dela)

V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki.

Predvidena struktura poglavij

V tem poglavju morate okvirno zastaviti strukturo poglavij zaključnega dela. Pri tem se posvetite predvsem vsebinskemu delu zaključnega dela - v strukturo poglavij ne vpisujete delov zaključnega dela kot Zahvala, Povzetek ali Kazalo, temveč navedete zgolj poglavja z vsebino. Pri oblikovanju strukture poglavij se držite IMRaD (Introduction, Methods, Results and Discussion) strukture.

Primer IMRaD strukture poglavij:

Uvod
Teoretično ozadje - To poglavje navadno poimenujemo po naši glavni temi in vsebuje pregled literature, ki se nanaša na našo temo. Lahko se razdeli v več podpoglavij, po tematskih sklopih.
Metoda
Rezultati
Razprava
Zaključek
Literatura

Svetujemo, da se glede strukture poglavij posvetujete z mentorjem.

Struktura poglavij ni končna in jo lahko tekom izdelave zaključnega dela prilagajate. Čeprav ni končna, pa vam dobro zapisana struktura poglavij lahko močno koristi pri pisanju zaključnega dela.

Seznam predvidenih virov in literature

V tem, zadnjem poglavju dispozicije zaključnega dela, skladno s Pravili citiranja na FVV navedete literaturo, za katero predvidevate, da jo boste uporabili pri pripravi zaključnega dela. Seznam literature ni končen in ga lahko v zaključnem delu dopolnite, prav tako pa vam posameznega vira v zaključnem delu ni potrebno navesti, če naknadno ugotovite, da ni primeren za vaše zaključno delo.

Literatura

Napaka pri navajanju: Oznaka <ref>, opredeljena v <references>, ima atribut skupine »«, ki se ne pojavi v predhodnem besedilu.
Napaka pri navajanju: Oznaka <ref>, opredeljena v <references>, ima atribut skupine »«, ki se ne pojavi v predhodnem besedilu.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: <b>opredelitev oziroma opis problema</b>, <b>cilje in teze zaključnega dela</b>, <b>predpostavke in omejitve zaključnega dela</b>, <b>predvidene metode zaključnega dela</b>, <b>predvideno strukturo poglavij (kazalo)</b> in <b>seznam predvidenih virov in literature</b>.
-==Opis/opredelitev problema==
+==Opredelitev problema==
-Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.
-Tipično ima to poglavje tri sklope:
+: ''Glej tudi: [[Opis problema (dispozicija zaključnega dela)]]''
+: ''Glej tudi: [[Opis problema 1 (dispozicija zaključnega dela)]]''
-* [[#Splošno o tematiki in opis širšega problema|Splošno o tematiki in opis širšega problema]]
+Opis problema je poglavje [[Dispozicija zaključnega dela|dispozicije zaključnega dela]], ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.
-* [[#Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel|Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel]]
-* [[#Doprinos zaključnega dela|Doprinos zaključnega dela]]
-{|class="wikitable"
+==Cilji in teze==
-!Namigi
-|-
-|To poglavje mora biti v celoti razumljivo tudi nepoznavalcem tematike ([[Test 7. razreda OŠ|test 7. razreda OŠ]]).
-|-
-|Za vsako poved označite, v kateri odstavek vsebinsko sodi (npr. ''highlight'' s tremi različnimi barvami).
-|-
-|V tem poglavju citirajte 10-30 člankov iz znanstvenih revij ali konferenc.
-|-
-|Reference iščite izključno v bibliografskih bazah [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.webofknowledge.com Web of Science] in [http://ezproxy.lib.ukm.si/login?url=http://www.scopus.com Scopus] (dostop do [https://ukm.um.si/elektronski-viri elektronskih virov] uredite v knjižnici).
-|}
-===Splošno o tematiki in opis širšega problema===
+: ''Glej tudi: [[Cilji in teze (dispozicija zaključnega dela)]]''
+: ''Glej tudi: [[Cilji in teze 1 (dispozicija zaključnega dela)]]''
-Namen tega odstavka je predstaviti '''širši kontekst''' zaključnega dela. Pri tem na kratko opišemo področje, ki se ga bo naše zaključno delo dotikalo, pri tem pa izpostavimo '''področno problematiko''', ki jo bomo v okviru izdelave zaključnega dela naslavljali.
+V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.
-Pomembno je, da vse trditve v tem odstavku podkrepimo z '''relevantnimi citati''' (npr. 1-2 citata za vsako trditev).
+==Predpostavke in omejitve==
-{| class="wikitable"
-|<b>Obseg:</b> Splošen opis tematike in problema naj bosta zapisana kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
-|}
-{|class="wikitable"
+: ''Glej tudi: [[Predpostavke in omejitve (dispozicija zaključnega dela)]]''
-!Primer <ref name="jelovcan2020" />
+V tem poglavju predstavite kakšne so predpostavke vaše raziskave, ter kateri dejavniki vašo raziskavo omejujejo. Upoštevajte, da so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane.
-|-
-|Higher education is one of the most exposed and targeted sectors by cyberattacks [3]. Using communication software with end-to-end encryption (E2EE) which encrypts the transmitted data in a way that third parties including the communication provider cannot access it helps to partially address this issue. E2EE communication software, such as WhatsApp, Viber, Telegram and Signal, which are already widely accessible and adopted by the general public [2] can help secure the communication channels used by the academics. Since the human factor remains one of the weakest links in cybersecurity of organizations [4], it is important to understand what motivates academics to adopt and use E2EE communication software.
-|}
-Iz zgornjega primera lahko razberemo tako širši kontekst kot področno problematiko:
-* V primeru je opisano splošno področje kibernetske varnosti v akademskem okolju, ter uporaba aplikacij, ki podpirajo "end-to-end" šifriranje.
-* V primeru je predstavljena problematika izpostavljenosti univerz ter ostalih visokošolskih zavodov kibernetskim napadom, pri čemer so poudarjeni človeški dejavniki.
-===Fokus zaključnega dela in znanstvena vrzel===
+==Predvidene metode==
-Namen tega odstavka je preiti iz širšega konteksta na '''ožji fokus''' zaključnega dela. Pri tem moramo imeti v mislih tudi '''točno določen problem''', ki ga nameravamo raziskovati. Odstavek je tipično sestavljen iz dveh delov:
-# Najprej predstavimo '''ugotovitve drugih avtorjev''', ki so že skušali nasloviti ta oziroma podoben problem. V spletnih bazah [http://apps.webofknowledge.com.ezproxy.lib.ukm.si/ Web of Science] ali [https://www-scopus-com.ezproxy.lib.ukm.si/search/form.uri?display=basic Scopus] poiščemo vsaj 10 znanstvenih člankov, ki so že empirično naslavljali vaš problem. Ko preberemo ključne dele teh člankov in razumemo njihove ugotovitve, v enem odstavku zapišemo sintezo vseh ugotovitev in jih podkrepimo s citati. Namen tega dela je, da prikažemo pomankljivosti dosedanjih raziskav ter izpostavimo znanstveno vrzel.
+: ''Glej tudi: [[Predvidene metode (dispozicija zaključnega dela)]]''
-#Nato na koncu '''opredelimo raziskovalni problem'''. '''Raziskovalni problem''' je neko odprto vprašanje, ki še nima ustreznega odgovora. Četudi so raziskovalci problem že skušali rešiti, ta še vedno ni rešen ustrezno.
-{| class="wikitable"
-|<b>Obseg:</b> Tako kot prejšnji del tega poglavja, naj bo tudi ta zapisan kratko in jedrnato v enem do največ dveh odstavkih (ena tretjina do ena polovica strani).
-|}
-{| class="wikitable"
-|<b>Pozor!</b> Nikar naj posamezni članki ne vodijo vašega besedila tega odstavka, primeroma, "Avtor1 je napisal to-in-to. Avtor2 je ugotovil to-in-to. Avtor3 pravi da to-in-to." Namesto tega napišite sintezo ugotovitev in jo podkrepite s citati takole: <i>"Raziskave so pokazale, da so adolescenti sicer bolj nagnjeni k sugestivnosti, kar lahko pomembno vpliva na njihovo samopodobo (Avtor1, Avtor2), čeprav to ne pomeni, da je sugestivnost edina tovrstna težava (Avtor3, Avtor4)"</i>.
-|}
-{|class="wikitable"
-!Primer <ref name="jelovcan2020" />
-|-
-|The protection motivation theory (PMT) is one of the most widely accepted theories for explaining protection motivation in cybersecurity. It postulates that self-protective behavior is the result of threat (perceived severity and perceived vulnerability) and coping (self-efficacy and response efficacy) appraisal [5]. Since E2EE communication software aims to secure private communication from cyberthreats [1], PMT can be employed to explain its adoption. Nevertheless, it is not yet clear which threat appraisal factors exactly influence adoption and whether information sensitivity plays a role in the adoption of E2EE communication software among academics.
-|}
-===Doprinos zaključnega dela===
+V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki.
-== Literatura ==
+==Predvidena struktura poglavij==
+V tem poglavju morate okvirno zastaviti strukturo poglavij zaključnega dela. Pri tem se posvetite predvsem vsebinskemu delu zaključnega dela - v strukturo poglavij ne vpisujete delov zaključnega dela kot ''Zahvala'', ''Povzetek'' ali ''Kazalo'', temveč navedete zgolj poglavja z vsebino. Pri oblikovanju strukture poglavij se držite '''IMRaD''' (''Introduction'', ''Methods'', ''Results'' and ''Discussion'') strukture.
-<references>
+Primer IMRaD strukture poglavij:
-<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref>
+# Uvod
-</references>
+# Teoretično ozadje - To poglavje navadno poimenujemo po naši glavni temi in vsebuje pregled literature, ki se nanaša na našo temo. Lahko se razdeli v več podpoglavij, po tematskih sklopih.
+# Metoda
+# Rezultati
+# Razprava
+# Zaključek
+# Literatura
-==Cilji in teze==
+Svetujemo, da se glede strukture poglavij posvetujete z mentorjem.
-==Predpostavke in omejitve==
+Struktura poglavij ni končna in jo lahko tekom izdelave zaključnega dela prilagajate. Čeprav ni končna, pa vam dobro zapisana struktura poglavij  lahko močno koristi pri pisanju zaključnega dela.
-==Predvidene metode==
+==Seznam predvidenih virov in literature==
+V tem, zadnjem poglavju dispozicije zaključnega dela, skladno s [https://www.fvv.um.si/wp-content/uploads/2017/11/PrilogaA_Citiranje_in_navajanje_uporabljenih_virov_APA.pdf Pravili citiranja na FVV] navedete literaturo, za katero predvidevate, da jo boste uporabili pri pripravi zaključnega dela. Seznam literature ni končen in ga lahko v zaključnem delu dopolnite, prav tako pa vam posameznega vira v zaključnem delu ni potrebno navesti, če naknadno ugotovite, da ni primeren za vaše zaključno delo.
-==Predvidena struktura poglavij==
+== Literatura ==
-==Seznam predvidenih virov in literature==
+<references>
+<ref name="jelovcan2020">Luka Jelovčan, Damjan Fujs, Simon Vrhovec, and Anže Mihelič. “The role of information sensitivity in adoption of E2EE communication software”. In: European Interdisciplinary Cybersecurity Conference (EICC 2020). Rennes, France: ACM, 2020 (forthcoming), 13:1–2. doi: 10.1145/3424954.3424967</ref>
+<ref name="fujs2019">Damjan Fujs, Anže Mihelič, and Simon Vrhovec. “Social Network Self-Protection Model: What Motivates Users to Self-Protect?” In: Journal of Cyber Security and Mobility 8.4 (2019), pp. 467–492. doi: 10.13052/jcsm2245-1439.844</ref>
+</references>