Struktura (dispozicija zaključnega dela)

Dispozicija zaključnega dela je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: opredelitev oziroma opis problema, cilje in teze zaključnega dela, predpostavke in omejitve zaključnega dela, predvidene metode zaključnega dela, predvideno strukturo poglavij (kazalo) in seznam predvidenih virov in literature.

Opredelitev problema

Glej tudi: Opis problema (dispozicija zaključnega dela)

Glej tudi: Opis problema 1 (dispozicija zaključnega dela)

Opis problema je poglavje dispozicije zaključnega dela, ki postavi zaključno delo v kontekst, opredeli raziskovalni problem in predstavi, kako zaključno delo naslovi izpostavljen problem. Gre za poglavje, ki ga bodo prebrali vsi, ki bodo dispozicijo prejeli v pregled, saj ta del daje (ali jemlje) smisel zaključnemu delu.

Cilji in teze

Glej tudi: Cilji in teze (dispozicija zaključnega dela)

V tem pogavju izpostavite namen in cilje zaključnega dela. Gre za logično nadaljevanje od raziskovalnega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v zgornjem poglavju. Namen naloge je en sam (navadno je odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje), ciljev pa je lahko več, npr. ugotoviti mnenje respondentov o formalnem pregonu spletnega piratstva, ugotoviti kateri dejavniki so povezani z odnosom do spletnega piratstva, ugotoviti ali obstajajo razlike v mnenjih med moškimi in ženskami ipd.

Poglavje začnite neposredno: Cilj zaključnega dela je... V primeru, ko imate ciljev več (le izjemoma več kot tri) zapišite vsak cilj čim bolj nedvoumno. Na primer: "Z zaključnim delom bomo dosegli naslednje cilje. Prvič, ... Drugič, ... Tretjič ..." (lahko tudi v alinejah ali točkah, kot npr. (a), (b), (c)). Pomembno je, da so cilji izpostavljeni nedvoumno.

V kolikor gre za empirično zaključno delo, bo vaša dispozicija vključevala tudi hipoteze.

Hipoteze postavimo, ko imamo dobro zastavljen raziskovalni model. Hipoteze morajo biti preverljive. Za razliko od ciljev, ki izvirajo iz vašega raziskovalnega vprašanja in jih lahko preprosto naštejete, mora biti vsaka hipoteza dobro premišljena in utemeljena s preteklimi raziskavami.

Primer

Even though privacy concerns can vary from one individual to another [37], they may be a powerful inhibitor for cyberspace activity. Similarly to individuals who may be uncertain about providing their personal medical data online due to its sensitivity and the potential threat to their privacy that its misuse poses [45], social network users may be more concerned about their privacy if they perceive that their personal and/or private data stored (or shared) on social networks is more sensitive. Privacy concerns may be also related to the trust that social network users put into the state regulation [46, 47]. For example, social network users that trust the regulation (i.e., the national and international legal regulation) to protect the privacy of their data stored on social networks are probably less concerned about the privacy of their data on them. If social network users however perceive that the state is in fact doing quite the opposite of protecting the privacy of their data, i.e., invading their privacy through surveillance, their privacy concerns may increase [48]. This led us to the following hypotheses: H3a: Higher surveillance concerns are associated with higher privacy concerns. H3b: Better perceived state regulation is associated with lower privacy concerns. H3c: Higher information sensitivity is associated with higher privacy concerns.

Na tem primeru sicer vidimo sklop hipotez, a je na povsem enak način potrebno utemeljiti tudi posamične hipoteze.

V kolikor vaše delo ne zahteva hipotez (npr. sistematični pregled literature), v tem delu predstavite raziskovalna podvprašanja (le izjemoma več kot tri).

Predpostavke in omejitve

Obseg: Obseg je odvisen od zastavljene raziskave. Skupna dolžina celega poglavja naj ne presega polovice strani.

Prvi odstavek: predpostavke

Najprej: predpostavke niso hipoteze. Hipoteze ste postavili v prejšnjem poglavju, medtem ko se predpostavke in omejitve nanašajo na raziskovalni proces. So pogoji, ki bodo omogočili, da bo raziskava uspešna. V primeru spletnega anketiranja lahko denimo predpostavljamo, da bomo zbrali dovolj respondentov, da bo vzorec reprezentativen itd. Predpostavke zapišemo v prvem odstavku poglavja.

Primer:

Preverjanje hipotez bo potekalo s pomočjo empirične raziskave, izvedene med MSP v Sloveniji. Ciljno populacijo predstavljajo MSP, ki se ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, saj predpostavljamo, da bomo v tovrstnih organizacijah, v katerih je področje informacijske varnosti bolj poudarjeno, dosegli večjo odzivnost in natančnejši vpogled v stanje. Kljub temu pa predvidevamo, da odzivnost ne bo visoka – okoli 10 odstotna. Raziskava bo vključevala vprašalnik, ki ga bomo poslali v 200 naključnih MSP, cilj pa je pridobiti podatke od vsaj 20 podjetij. Predpostavljamo namreč, da bo odzivnost zaradi ciljne populacije (podjetja) nižja, kot je v primeru anketiranja splošnega prebivalstva oziroma javnosti. Prav tako predpostavljamo, da bo na nižjo odzivnost vplivala narava raziskave, saj gre za zbiranje podatkov o poslovnih praksah, ki so potencialno občutljive narave.

Drugi odstavek: omejitve

V drugem odstavku poglavja zapišite omejitve, ki jih pričakujete ob izvedbi raziskave. Omejitve se nanašajo na raziskovalni proces in ne na lastnosti respondentov. Tako so omejitve pogosto povezane z načrtovanjem raziskave, načinom vzorčenja in zbiranja podatkov.

Primer:

S tem so povezane tudi glavne omejitve. Prva potencialna omejitev se torej nanaša na predvidoma nizko odzivnost podjetij, v katere bo poslana prošnja za izvedbo raziskave. Da bo zagotovljena čim večja odzivnost, bomo uporabili kombinacijo ukrepov (enostavna struktura ankete, večkratni opomniki, spodbujanje motivacije za udeležbo). Druga omejitev pa se nanaša na vzorec, ki bo v našem primeru sestavljen iz podjetij, katerih primarna dejavnost je informacijsko-komunikacijska. S tem poizkušamo zagotoviti večjo odzivnost, saj predvidevamo, da se podjetja, ki opravljajo informacijsko-komunikacijsko dejavnost, bolje zavedajo pomena informacijske varnosti, vendar pa zaradi predvidenega majhnega vzorca in vključevanja podjetij iz le enega sektorja onemogočamo posploševanje ugotovitev na vsa slovenska podjetja. Skladno z opisanimi omejitvami iz pridobljenih podatkov ne bo mogoče posploševati rezultatov raziskave na celotno populacijo MSP v Sloveniji. Kljub predvidenim omejitvam bodo podatki, pridobljeni s predvidenim vzorcem, zadoščali za oceno stanja in razvoj odločitvenega modela.

Kot je razvidno iz zgornjih primerov, so predpostavke in omejitve medsebojno tesno povezane. V kolikor na primer predpostavljamo, da nam bo izvedba raziskave med študenti FVV zagotovila višjo odzivnost, s tem omejujemo ugotovitve zgolj na študente FVV, ne pa na celotno študentsko populacijo v Sloveniji.

Predvidene metode

V tem poglavju je potrebno zapisati na kakšen način boste zbirali podatke, kje boste te podatke pridobili ter v kakšni obliki bodo ti podatki. Pri tem si lahko pomagamo z ločevanjem metod in podatkov po treh kategorijah:

• empirične ali teoretične
• kvalitativne ali kvantitativne
• primarni ali sekundarni

Izbiro vseh navedenih raziskovalnih metod je potrebno utemeljiti - to najlažje storite tako, da se navežete na podatke, ki jih boste z izbranimi metodami zbrali, ter predstavite pomembnost teh podatkov za vašo raziskavo.

Obseg:
To poglavje naj obsega med eno tretjino in eno polovico strani.

Empirična/teoretična raziskovalna metoda

Z izbiro teoretične ali empirične metode (ali pa obeh) boste zastavili temelj vaše raziskave.

V kolikor boste izvedli teoretično raziskavo to pomeni, da boste zbrali in analizirali obstoječe teorije in ugotovitve. Pri tem lahko na primer analizirate ugotovitve znanstvenih raziskav, področno zakonodajo ali pa teorije, ki so prisotne na določenem raziskovalnem področju. Najpogostejša teoretična metoda je pregled literature.

Empirična metoda je vsaka raziskovalna metoda, ki uporablja realne in merljive podatke. Če pri teoretičnem raziskovanju do rezultatov pridete na podlagi ugotovitev drugih avtorjev, oziroma že obstoječe literature, pa so pri empiričnem raziskovanju vaše ugotovitve rezultat analize merljivih in preverljivih podatkov, ki jih zberete iz okolja. Empirične metode dalje delimo na kvalitativne in kvantitativne.

Kvalitativna/kvantitativna raziskovalna metoda

Izbira med kvalitativno in kvantitativno metodo pomeni (če nekoliko posplošimo) izbiro med podatki v obliki besed ali številk. Pri izbiri je pomembno, da upoštevate temo, ki jo preučujete ter do kakšnih rezultatov želite priti.

Če želite zbirati mnenja, ideje, izkušnje, oziroma katerokoli kategorijo, ki jo ne morete opisati s števili (tj. ji določiti objektivne vrednosti), potem boste opravili kvalitativno raziskavo. Konkretna kvalitativna raziskovalna metoda, ki se najpogosteje uporablja je intervju, oziroma v primeru več sodelujočih na enkrat fokusna skupina. Med kvalitativne raziskovalne metode lahko uvrstimo tudi metodo opazovanja, pregleda literature in študije primera.

Če želite o vaši temi zbrati bolj objektivne in merljive podatke, ki jih lahko posplošujete na populacijo, boste opravili kvantitativno raziskavo. Najbolj znani kvantitativni raziskovalni metodi sta zbiranje podatkov z anketnim vprašalnikom ter izvedba eksperimenta. V kolikor nameravate zbirati kvantitativne podatke, lahko kot kvantitativno raziskovalno metodo uporabite tudi opazovanje, pregled literature in študijo primera. Za kvantitativne raziskave je značilno postavljanje hipotez.

Prednosti in slabosti kvalitativnih oziroma kvantitativnih metod

	Prednosti	Slabosti
Kvalitativna metoda	Metode so prilagodljive - metode lahko prilagajate in spreminjate skladno z novimi ugotovitvami, do katerih pridete tekom raziskave. Za izvedbo zadostuje manjši vzorec.	Rezultatov ne morete statistično obdelati in jih posplošiti na populacijo. Težko uporabite standardizirane raziskovalne postopke, saj so kvalitativne raziskave dokaj specifične.
Kvantitativna metoda	S kvantitativnimi metodami lahko opišete večje sklope podatkov. Dobite ponovljive rezultate (ob ponovitvi raziskave so ugotovitve iste).	Za obdelavo podatkov je potrebno poznavanje statističnih metod. Za veljavne rezultate potrebujete večji vzorec.

Primarni/sekundarni podatki

Delitev podatkov na primarne in sekundarne se nanaša na način zbiranja podatkov. Če so podatki primarni to pomeni, da ste (oziroma jih boste) jih zbirali sami. V kolikor pa so podatki sekundarni to pomeni, da ste uporabili podatke, ki jih je v preteklosti že zbral nekdo drug.

Primarni podatki so na primer podatki, ki ste jih zbrali z vprašalnikom, ki ste ga pripravili za potrebe raziskave, ki jo trenutno izvajate. Sekundarni podatki pa so na primer podatki, ki jih vzamete iz uradne policijske statistike - zbrala jih je Policija.

Prednost uporabe primarnih podatkov je to, da lahko zberete točno tiste podatke, ki so za vas zanimivi, ter na način, ki bo ustrezal vašim potrebam. Vendar pa to pomeni, da boste morali izvesti svojo raziskavo, ki zahteva precejšen časovni vložek in specifična znanja. Če uporabite sekundarne podatke boste do rezultatov prišli hitreje, prav tako pa lahko uporabite širši nabor podatkov. Vendar pa s tem izgubite nadzor nad načinom zbiranja podatkov, kar lahko pomeni, da so podatki za vašo raziskavo manj primerni kot bi bili primarni.

Primer:

Zaključno delo bo sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo opravili pregled literature in trendov s področja prenosa informacijsko-varnostnih aktivnosti na zunanje izvajalce. S pregledom bomo skušali identificirati trenutno stanje na področju zagotavljanja informacijske varnosti med MSP v Sloveniji in po svetu, pri čemer bomo poseben poudarek dali zagotavljanju informacijske varnosti s prenosom aktivnosti na zunanje izvajalce. Empirični del bosta sestavljali dve raziskavi. Prva bo vključevala strukturiran pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na prenos informacijsko-varnostnih aktivnosti in z upravljanjem IKT povezanih procesov na zunanje izvajalce. V okviru druge raziskave bomo oblikovali vprašalnik, ki bo primarno namenjen oceni stanja med MSP v Sloveniji. Vprašalnik bo vseboval vprašanja o načinu zagotavljanja informacijske varnosti v podjetjih, storitvah, ki jih (če jih) podjetja že prenašajo na zunanje izvajalce, vzrokih/dejavnikih, ki vplivajo na prenos aktivnosti, njihovih potrebah po prenosu drugih potencialnih storitev, prednostih in slabostih tovrstnega pristopa ter splošnih podatkih o podjetju (število zaposlenih, sprejeta politika informacijske varnosti, primarna dejavnost, ...). Vprašalnik bomo v izpolnitev poslali MSP, ki se v Sloveniji ukvarjajo z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo. Zbrane podatke bomo nato analizirali s pomočjo statističnega orodja PSPP. Prvi dve hipotezi bomo preverjali s pomočjo opisne statistike in frekvenčnih porazdelitev, tretjo in četrto hipotezo pa bomo preverjali s pomočjo korelacijskih analiz. Rezultati bodo predstavljeni v grafični in tabelarni obliki, v interpretaciji pa bo izvedena tudi njihova primerjava z dosedanjimi raziskavami.

Predvidena struktura poglavij

V tem poglavju morate okvirno zastaviti strukturo poglavij zaključnega dela. Pri tem se posvetite predvsem vsebinskemu delu zaključnega dela - v strukturo poglavij ne vpisujete delov zaključnega dela kot Zahvala, Povzetek ali Kazalo, temveč navedete zgolj poglavja z vsebino. Pri oblikovanju strukture poglavij se držite IMRaD (Introduction, Methods, Results and Discussion) strukture.

Primer IMRaD strukture poglavij:

1. Uvod
2. Teoretično ozadje - To poglavje navadno poimenujemo po naši glavni temi in vsebuje pregled literature, ki se nanaša na našo temo. Lahko se razdeli v več podpoglavij, po tematskih sklopih.
3. Metoda
4. Rezultati
5. Razprava
6. Zaključek
7. Literatura

Svetujemo, da se glede strukture poglavij posvetujete z mentorjem.

Struktura poglavij ni končna in jo lahko tekom izdelave zaključnega dela prilagajate. Čeprav ni končna, pa vam dobro zapisana struktura poglavij lahko močno koristi pri pisanju zaključnega dela.

Seznam predvidenih virov in literature

V tem, zadnjem poglavju dispozicije zaključnega dela, skladno s Pravili citiranja na FVV navedete literaturo, za katero predvidevate, da jo boste uporabili pri pripravi zaključnega dela. Seznam literature ni končen in ga lahko v zaključnem delu dopolnite, prav tako pa vam posameznega vira v zaključnem delu ni potrebno navesti, če naknadno ugotovite, da ni primeren za vaše zaključno delo.